Kako znati sprejeti

[Tjazy]

Mihela.. iz logicnega stalisca imas prav.. seveda imas prav.. sploh ni vprasanja glede tega.. Ceprav ti meni pises, da govorim logicno.. ampak ok.. brez veze..

 

Mene osebno v bistvu ne zanima.. ali je clovek na poti ali pa prihaja nekam.. sej to da si na poti je istak logicno.. ker si na Zemlji.. tko da o tem ni potrebno kej velik...

Ne glede na vse bo moj odgovor vedno enak.. ZDAJ! Ce potem meni ali pa nekomu uspe narediti ZDAJ ali pa ne uspe.. je druga zgodba.. in tudi ce recimo meni ne uspe.. nic hudega.. moj naslednji odgovor SEBI.. je spet enak.. ZDAJ!

Ce si reces.. ok.. bom po procesih.. in levo in desno.. imas vedno vec manevrskega prostora, da na koncu ne naredis nic... Ce ce imas samo eno izbiro.. da gres ZDAJ na cesto in teces.. na primer.. tega ne storis.. ali pa kaj drugega.. ce pa si se naslikas neke procese.. pol pa itak pretece cela vecnost, da se kam premaknes..

Sej potem se itak odvijajo neki procesi.. tudi ce naredis ZDAJ.. bos cez en teden ugotovil, da nisi v bistvu koncal zadevo, ker se bo spet pojavila.. in ko se pojavi.. je spet samo ena moznost.. Naredi ZDAJ!! Ce rata rata.. ce ne rata.. ni panike.. vse cool.. ker naslednjic bo spet ZDAJ!

 

Pa prosim te.. nikoli me ne beri dobesedno.. ker potem ne bo nobenega smisla..

[aquarius]

Ce rata rata.. ce ne rata.. ni panike.. vse cool.. ker naslednjic bo spet ZDAJ!

 

 

Ne vem sicer kaj in kje delaš oziroma si zaposlen, ampak če imaš slučajno nadrejenega pri svojem poslu, mi povej koliko teh ZDAJ-ev za eno in isto zadevo prenese tvoj šef?

[aquarius]

aha, slabo sem citiral, vendar je bilo vprašanje namenjeno Tjazy-ju.

[duško]

Zivjo

malce brainstorma se mi je usulo ko sem prebral Tjazyev ZDAJ! Dalo mi je misliti. Pa najbrz itak mimo problema...Ampak vseeno mislim da je nekaj velikega na tem.

 

pravi, da naredi vse ZDAJ!

 

Pri tej njegovi besedi sem se čist zataknil. Zataknil, ker mi dojemanje tega ZDAJ-a mal nagaja. Najrbz ni tako lahko delovati v skladu z ZDAJem.

 

Potrebno je veliko koncentracije, da zgrabis ta moment. Ker nam zaradi dojemanja "časa", ki nam predstavlja "linearno" dojemanje le-tega, ta moment beži iz rok. Poskusil sem se koncentrirati na ZDAJ in to ponavljal dolgo časa. V bistvu kar se je zgodilo, počasi, je to, da sem nenadoma vedel kaj moram storiti. Imam nek sicer drug problem, ampak namesto da mislim na problem sem mislil le na ZDAJ! Naenkrat se je pojavil občutek...jasnosti?... in tudi problem se mi nenadoma ni zdel tako daleč in zakompliciran.

Morda pa ne smemo misliti toliko na problem ampak na čisto druge stvari.

 

 

Nisem zelo duhovno podučen, v primerjavi z vami pravi laik, ampak res nekaj je na tem, kar pravi T.

 

 

Drugega kot ZDAJ res ni. ZDAJ je moment kjer se vse zgodi.

 

lp

[Ksenia]

in kaj lahko storim če mislim, kaj je bilo in kaj bom spremenila z mislijo kaj bo, v tem jaz vidim čar tega trenutka.... Večkrat je moj moto- trenutek je življenje

[Marsa]

jaz sem tud glih danes o tem razmisljala... o 'zdaj'.

Ko sem v eni drugi temi komentirala, pisala o Louise Hay... kako neverjetno fantasticno enkratna je njena postavka - 'tocka moci je v sedanjem trenutku'.

Ful power, vse je not.

No in to je pac - zdaj.

 

Ne gre za frazo, neko puhlico, nek skupek besed brezveznih...

je POINT, nekaj, kar je treba osvojit.

 

Recimo nekaj pokvaris kao... ampak ni napake... ker je vse eno. ker je vse kul.

ampak ce pa razmisljas o prihodnosti, je pa od zdaj, tocno od zdaj si jo krojis.

Torej zato ni BO, ampak preprosto JE - cesar nekateri ne morejo osvojiti, ker pac postavljajo linearno v cas.

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>kriv cesa?nikomur se ni treba opravicevati ,zakaj si odprl temo.zdis se mi mal kot bi bi se vlekel nazaj zdej s tem.iskreno si imel namen izboljsati situacijo ,ki te muci.to je lepo,imas najbrz to osebo zelo rad,imej se sebe in ne delaj si prevec skrbi.morda v napacni smeri poskusas to resiti oziroma si ze sam povedal,da ne vidis izhoda.sprosti se in to motnjo uvrsti k preprostemu adutu,ki ti bo slej kot prej pokazal zakaj je tu .morda je tako tvoj razvoj nastiman,morda je bilo potrebno priti do te tocke,ko si se ustavil na kriziscu in ne ves kam bi sel.

mislim,da bos tej motnji  se hvalezen,ker te bo popeljala tja,kjer je nadaljevanje tebe kot popolnega oziroma k tvoji prvobitnosti.think pozitive

 

 

Le zato, ker govorim o neki lastnosti neke osebe, ne konkretno.

 

Vedno sem bil optimist, sedaj pa sem podlegel mal. Grrrrr.....kake blebečem, se mi je čist sfuzlal? ........

 

Veliko od stvari, ki ste jih omenjali sem poskusil, tudi to težavo sem jemal tako kot izziv kot rast, pa se nič spremenilo. Je pa ZELO pomembno, tako zame kot za to osebo. In mnogočesa naju je že stala ta "lastnost", tako to osebo kot mene. Ni in ni šlo. Hehehe, kaj sem že vse počel v zvezi s to zadevo.......pisal, bral, se izobraževal, se pogovarjal, posvetoval, iskal pomoč, prosil, grozil, zahteval, tulil, sam pomagal, umolknil, se umaknil....nula. Brez veze, težko se je pogovarjati o nečem abstraktnem, ne? Čeprav me veseli, da smo tud na tak način lahko mnogo misli napisali......

 

Tako, naj bo dovolj o men. Menimo se nasploh......o sprejemanju.......drugačnosti, napak, motečih lastnosti, nasprotujočih mnenj......nam ljubih oseb.

[lia]

Problemi so.Moteče stvari so.

 

Edino kar lahko storiš je, da se nehaš sekirat.

 

Moški po desetletni terapiji pri psihoanalitiku, ko ga vprašajo kako je z močenjem postelje, odgovori še zmeraj, sam se ne sekiram več ....

 

[Volk K.L.]

<{POST_SNAPBACK}>..In ali je takšno "sprejetje" modrost, intelegenca, toleranca, ljubezen ipd.........ali pa slabost, popuščanje, nasploh pa tud nespoštovanje te osebe do vas ipd.

Če gre za sprejetje, ki je v mejah normale in etike, potem je to stvar tolerance. Sprejemanje je ena od pomembnih vrlin "velikih ljudi" v celotni zgodovini človeštva.

[Sati]

Kljub vsej napisani modrosti pa obstajajo dejstva, ki govorijo drugače. Z nekaterimi ljudmi enostavno ne gremo skupaj. Lahko se trudimo sprejeti njihove "napake", lahko iščemo mir v sebi, ampak včasih to enostavno ne gre. In se umaknemo. In ko se umaknemo, začnejo ti isti ljudje prihajat nazaj. Ker jim gre na živce, da smo jih izločili. Jaz imam par takšnih izkušenj - od sestre, očeta, ki so igrali veliko vlogo v mojem življenju, pa tja do sprehajalke, ki smo jo srečevali.

Ta sprehajalka je vsakokrat, ko smo se srečali (dve leti) obračala glavo stran, ko smo jo pozdravili. Potem pa sva se z možem odločila, da jo bova popolnoma ignorirala. Ne samo da je nisva več pozdravljala, tudi pogledala je nisva več. In glej jo, babnico, sama naju je začela pozdravljati in celo par vljudnostnih fraz je bila sposobna izustiti.

S sestro je bila zadeva podobna - malček bolj pereča, ker je bilo potrebno bistveno več energije in jajc, da sem začasno popolnoma prekinila odnose. Minili sta dve leti, preden je prišlo do ponovnega kontakta. In ta kontakt je bil super in še danes je super.

Po mojem ne gre samo za to, koga in kako mi sprejmemo, temveč tudi za to, da našo drugačnost drugi sprejmejo. In ko enkrat prekineš dotedanji tok dogodkov, se stvari obrnejo na glavo in pogosto postanejo dobre.

 

Pri partnerju je malček drugače. Normalno, da je treba sprejeti partnerja takšnega kot je. Normalno je tudi to, da partner sprejme nas takšne kot smo. Če bomo samo mi sprejemali (se prilagajali ali podrejali) se zadeva ne bo končala dobro, če tudi njemu ne bo samoumevno, da nekatere stvari sprejme.

 

Podoben primer z moževim prihajanjem domov sem imela tudi sama. Kosilo na mizi, on pa "pozabil" povedat, da bo prišel eno ali dve uri bolj pozno. Na začetku bi ga najraje na pol pregriznila, Nisem tip, ki bi kuhal zamere, zato sem, jasno, takoj rafalirala nazaj. Zakaj, hudiča, je tako težko odtipkat tisto št. in rečt, zavleklo se je, pridem čez kakšno uro ali dve?!

Potem mi je pa nekega dne dol padlo. In ko je zamudil (ne da bi sporočil) in prišel domov, ni bilo doma nikogar. Enkrat, dvakrat, trikrat... No, potem je njemu to začelo it na živce. In je zadevo spremenil sam. Ugotovil je, da ni samoumevno, da me najde doma, vsakokrat ko pride domov.

S tem svojim prejšnjim načinom mi (nam) je namreč on odrejal čas. Ker mu je bilo samoumevno, da bom doma, ko on pride, ni imel ključa hišnih vrat. In me je revež čakal, da pridem domov. Takrat je pač moral uporabiti telefon.

In se je navadil, da pokliče. In se ne zgodi več, da ne bi poklical, ko zamuja.

 

In moja izkušnja je, da je prav, da sprejmemo ljudi takšne, kakršni so, vendar jim je treba tudi dat vedet, da smo mi, kakršni pač smo. In da tudi oni nas morajo sprejet. Nobena stvar samo v eno smer ne gre dobro. Ker je vedno en žrtev.

In običajno se niti ne zavedamo, kdaj do tega pride, ker se stvari dogajajo tako počasi, da postanejo opazne šele takrat, ko "je vreča polna". In najmanj takrat poči...

[Ksenia]

hm, kakšno pa bi bilo vaše mnenje, če bi bila ena izmed teh lastnosti, ki motijo varanje, poniževanje,itd... mislim, da obstaja prag, do kjer naj se določene zadeve sprejemajo...sem včeraj zvečer gledala delček filma, pa se mi je porodilo to vprašanje. Kao tipu ni bila dovolj samo ena ženska, zato je svojo bejbo peljal v hišo veselja, da je gledal kako jo druga poljublja. V njegovih očeh strast, v njenih ljubezen z odporom... kaj je bilo potem ne vem, samo mi je pa dalo misliti... naslov teme je Kako znati sprejeti - in čisto vsega ni potrebno sprejeti. Moje mnenje, lahko pa da sem še zelo na nizki stopnji sprejemanja. Druga zadeva, če jaz toleriram njegove zamude (čeprav je moje mnenje, reci da zamujaš ne da boš čez deset minut doma - sicer me ne gane več zamujanje niti kaj drugega, ampak to je druga zgodba) mi je popolnoma jasno da če pridem jaz po uri in pol domov od prijateljice, namesto po eni uri, da naj ne bi bilo doma potresnega razpoloženja...

[Tjazy]

Selene.. samo malo nadaljujem tvoj sestavek...

 

Ce osebo sprejemas.. ne obstaja prag.. ne obstaja meja.. tudi taksna malenksot kot je "varanje" oziroma seks z drugim.. ni meja pri sprejemanju, ker ne obstaja pogojno sprejemanje..

Ali sprejemas.. ali pa ne sprejemas.. kaj drugega ni mogoce. Ker ce obstaja ena sama zadeva, ki je ne sprejemes.. potem ne sprejemas. Potem ze tezis za tem, da hoces narediti cloveka po svojih halucinacijah in svojih sodbah o dobrem in slabem.. Ker se vsak hoce hvaliti pred druzbo, da "ima" za partnerja dobrega cloveke.. ga vsajk navzven hoce prikazati kot dobrega.. in zato mu ne more dopuistiti, da bi pocel nekaj kar je na spisku za slabo... To je v bistvu VELIK pohlep in VELIKA domisljavost, nedoraslost, manjvrednostni kompleks.. nevrednost, nesprejemanje SEBE.. vse to je isto.. in ce sebe ne sprejemas.. nikakor ne more biti center v tebi.. ampak je center v partnerju.. kar je ze navezanost in odvisnost.. in nikjer ni nobenega prostora za ljubezen, ker je toliko enega nepotrebnega balasta zraven.. Zato se tudi pojavi prizadetost, ce je partner nekaj storil.. kar ni v skladu z domuisljavostjo o "dobrem partnerju"

Spostuj SEBE.., vedi da si vreden, bodi TI gospodar SEBE.. in potem ne bo vec smisla v vsem tem balastu, ki zdaj drzi zakone skupaj.

Ta balst je kot en lim.. ki drzi odnos.. in vse je sluzavo in lepljivo in ko hoce eden narediti nekaj.. mu drugi skozi za vrat.. ko hoce drugi narediti nekaj za sebe.. mu pa drugi skoci za vrat.. tko da je v bistvu to pohvalna vzajemnost, le da bi jo bilo bolje uporabiti tocno za 180 stopinj drugace. Vse na svetu deluje ravno za 180 stopinj premaknjeno.. tko da vse resitve so na dlani... samo obrnes.

 

Mogoce se tisti ZDAJ... Kot je rekel dusko.. problem seje zavedati tega ZDAJ.. V Zdaju lahko ostanes maksimalno 2-3 vdihe.. vec ne mores.. oziroma lahko.. ampak zelo tezko je dokler obstaja ta balast, ki prevzema povelje.. Brez problema bi ostal veliko izdihov v trenutku ZDAJ.. ampak zal ni izdiha brez vdiha.. zato je potrebno delati na vdihu. Ce ti vdih uspe v ZDAJu.. z izdihom ne bo nobenega problema.. samo tezko, je ko spet pride vdih..

In jasno obstaja proces.. korak za korakom.. ko je vedno vec vdihov v trenutku ZDAJ.. ampak ce si resnicno v trenutku.. je ze to, da razmisljas o korakih, dokaz,. da nisi v trenutku.. ker kako bo v trenutku obstajal proces?? Nemogoce.. Proces rabi cas.. in ce imas na razpolago cas.. ne mores narediti nicesar... ker kdaj bos naredil?

[Tjazy]

<{POST_SNAPBACK}>Zopet pozabljaš na pot. Govoriš kot a ni poti, kot da je samo popolnost. Mi vsi smo na poti k temu, da bi nekoga ljubili povsem in v celoti. Vendar se moramo prek njega soočati s sabo, korak za korakom.

Vse dobro,

 

Mihela

Ta logičen način razmišljanja je resničen, vendar ni koristen, ker nima v  sebi sočutja , razumevanja za to, kar oseba trenutno doživlja, ko je še v procesu učenja.

 

 

He he .. hi hi.. ha ha...

 

Ves kaj pa ti pozabljas...??? Nekoc si zapisala.. da smo vsi ze zdaj popolni.. Ne mi reci, da naj grem najti tisti odlomek, ker ga verjetno ne bom nasel.. in tudi iskat ga ne bom sel.. in ni bistveno.. ampak bistveno je to, da smo se takrat vsi strinjali.. in to je bilo tudi ze prej in potem ponovljeno zelo velikokrat..

A zdaj pa jaz pozabljam, da nismo popolni x!x ce delujem s predpostavko, da smo popolni? Hmmm?!?

Vse te pisarije se obicajno dogajajo tako, da se clovek omeji na eno temo.. in potem pozabi na vse drugo.. in si prilagodi tako, da pase samo v doloceno temo..

 

Res je da moj pristop ne pozna tolazbe.. in smiljenja.. ne vem pa ce tudi ne pozna socutja.. ker ko pisem.. pisem na splosno.. in mi je prav zal, ce se kdo najde notri in je potem uzaljen in sem potem jaz oster.. ze mora biti en vzrok, da se je nasel.. Na osebni ravni, cloveku ne bi rekel vsega tega..

 

OK.. brez panike...

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}>He he .. hi hi.. ha ha...       

 

Ves kaj pa ti pozabljas...??? Nekoc si zapisala.. da smo vsi ze zdaj popolni.. Ne mi reci, da naj grem najti tisti odlomek, ker ga verjetno ne bom nasel.. in tudi iskat ga ne bom sel.. in ni bistveno.. ampak bistveno je to, da smo se takrat vsi strinjali.. in to je bilo tudi ze prej in potem ponovljeno zelo velikokrat..

A zdaj pa jaz pozabljam, da nismo popolni    x!x  ce delujem s predpostavko, da smo popolni? Hmmm?!?

Vse te pisarije se obicajno dogajajo tako, da se clovek omeji na eno temo.. in potem pozabi na vse drugo.. in si prilagodi tako, da pase samo v doloceno temo..

 

Res je da moj pristop ne pozna tolazbe.. in smiljenja.. ne vem pa ce tudi ne pozna socutja.. ker ko pisem.. pisem na splosno.. in mi je prav zal, ce se kdo najde notri in je potem uzaljen in sem potem jaz oster.. ze mora biti en vzrok, da se je nasel..  Na osebni ravni, cloveku ne bi rekel vsega tega..

 

OK.. brez panike... 

 

Ja res, sem vzela zelo zares, vendar sem mislila kar sem rekla.

 

Prvo Tjazy, tvoje razmišljanje me fascinira.( kar sem verjetno tudi že nekajkrat rekla) Predzadnji post mi je neverjeten, govori o nečemu, kar se mi dogaja prav v tem času, in vidim, da veš stvari.

Nekoč sem te jemala manj resno, sedaj sem zelo pozitivno presenečena.

Totalno se strinjam s tem, da smo vsi popolni, problem je, ker se tega ne zavedamo in igramo po čudnih igrah, in ker smo tako globoko v nezavedanju tega, smo včasih potrebni tolažbe, sučutja in razumevanja in pač pristopa, ki razume človeka, ki je trenutno v zagati.

Tudi sama velikokrat padem v svoje igre, sploh , če je to povezano z mojimi najbližjimi. Vendar mi zavest tega, da je to le igra in vedno močnejše čutenje tega, kako prekrasna sem, pomaga, da grem preko, da se premaknem.

V osnovi se strinjam s tabo in sem vesela, da na osebni ravni usklajuješ vedneje, z zavestjo nevedenja.

 

 

Vse dobro,

 

Mihela

[Tjazy]

<{POST_SNAPBACK}>

Nekoč sem te jemala manj resno, sedaj sem zelo pozitivno presenečena.

 

Totalno se strinjam s tem, da smo vsi popolni, problem je, ker se tega ne zavedamo in igramo po čudnih igrah, in ker smo tako globoko v nezavedanju tega, smo včasih potrebni tolažbe, sučutja in razumevanja in pač pristopa, ki razume človeka, ki je trenutno v zagati.

 

Mihela

 

 

Me lahko prosim se naprej jemljes neresno.. ker ce me jemljes resno, te bom slej ko prej negativno presenetil..

 

Se z vsem strinjam.. razen s tolazbo.. Tolazba te pahne se bolj globoko v problem.. Ko te nekaj tezi.. pomeni, da je na povrsju.. in zato to tako cutis, ker na povrsju so custva.. in ko nekaj pride na povrsje to zaznavas.. Tudi ko ni na povrsju je tisto v nas.. le da ne zaznavamo.. in nas samo obcasno zmoti..

Ko je na povrsju je priloznost, da pade ven.. zato ce je takrat tolazba.. potem to lepo pade nazaj.. in vse je bilo brez veze.. ce pa te takrat nekdo razpizdi do maximuma.. pa se mogoce resis enega dela balasta.. In razumeti je potrebno problem in ni vec problem..

V bistvu problemov sploh ni.. to je najvecja izmisljotina.. je le nerazumevanje..

[Mick]

In nerazumevanje je problem.....

[cigancica]

[

quote=Tjazy,10. Feb 2005 ob 10:35]

<{POST_SNAPBACK}>Me lahko prosim se naprej jemljes neresno.. ker ce me jemljes resno, te bom slej ko prej negativno presenetil..   

to se meni dogaja tud.tocno tko kot si napisal tu.

ko mi clovek zacne zaupati in me jemati resno,pol je ziher slej ko prej neki razocaran-zaradi pricakovanj,ki so za moje pojme nesmisel.pricakovati in domnevati nekaj pri nekom zna peljati v marsikateri nesporazum.

[Tjazy]

<{POST_SNAPBACK}>[

to se meni dogaja tud.tocno tko kot si napisal tu.

ko mi clovek zacne zaupati in me jemati resno,pol je ziher slej ko prej neki razocaran-zaradi pricakovanj,ki so za moje pojme nesmisel.pricakovati in domnevati nekaj pri nekom zna peljati v marsikateri nesporazum.

 

 

Ja.. ko recimo reces zenski, da jo ljubis.. je to bilo misljeno tisti trenutek.. ZDAJ! ona pa obicajno zapne.. in misli, da bo jutri se vedno tako..

 

Mogoce bo.. mogoce pa ne bo...

 

Pricakovanej je tudi povezano z zmedo s casom.. in zato je le halucinacija.. ki vedno rodi razocaranje.. samo vprasanje casa je..

[Mick]

Hehehe, mogoče je tudi zato "najlažje" rečt "ljubim te" ............med ljubljenjem.

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>Hehehe, mogoče je tudi zato "najlažje" rečt "ljubim te" ............med ljubljenjem.   

hm...jst teh besed se nikoli nisem spregovorila med ljubljenjem.

[Mick]

Se hecam, ne.......ker tisti trenutek to definitivno drži........da jo (ga) ljubiš

[Sati]

hihihohohehe...moj ima na listku...da mi MORA vsak dan reči LJUBIM TE....

Bogi on, če ne....

 

 

Itak da vse mislim smrtno resno

[Mick]

Spremeni mal listek......"vsak dan me moraš ljubiti"

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>Ja.. ko recimo reces zenski, da jo ljubis.. je to bilo misljeno tisti trenutek.. ZDAJ!     ona pa obicajno zapne.. in misli, da bo jutri se vedno tako..

 

Mogoce bo.. mogoce pa ne bo...     

 

Pricakovanej je tudi povezano z zmedo s casom.. in zato je le halucinacija.. ki vedno rodi razocaranje.. samo vprasanje casa je..

meni se ta pricakovanja dogajajo z ljudmi ,ki si delajo iluzije o prijateljstvu.kr vsi bi radi bili kao moji prijatelji in se mi lepili.jaz sem pa zelo rada sama,sem bolj samotar in ne maram da me ljudje klicarijo in mi ne pustijo dihati.

in pol se najdejo taki ,ki jim kdaj uspe da se zadebatiram z njimi al pa zazuram al kr kej,pol pa so mi ze vsak dan na vratih in hocejo prijateljstvo.?!

pa vsakmu lepo povem ,da nocem nobenih zblizevanj,nobenega zaupanja in podobnega.sem ze mela take izkusnje s folkom....ko mislijo "aja,zdej smo pa naj frendi"(kr neki).in pol ce ne naredim nekaj,kar od mene pricakujejo sem pa slab clovek in oh in sploh.zato mam raje distanco ,naj bo vsak sam in ne mi fantazirat s tem prijateljstvom in halucinirat.nobenih pricakovanj-nobenih razocaranj

[Sati]

Ne rabiva piltka