Kako znati sprejeti

[Mick]

Kaj nama boš fauš, saj veš, da brez tebe pa bi bila nesrečna. Bi morali mi 1x skup na pir it......čefur, komunajzar pa zlomšek......dream teame

[Volk K.L.]

Se bojim da bi ucurili do konca gostilno, v kateri bi ga pili. Bi bilo dobro se najaviti v tisti gostilni, kjer ga bomo šli skup ga pit. To pa zaradi tega, da se prej prpravjo z zalogami.

[freia]

Ne vem, kam drugam bi tole postavila... imam neko vprasanje oz. bi prosila za nasvet.

Ze dlje casa me muci odnos s prijateljico. Opazila sem namrec precejsnjo spremembo v njeni miselnosti, naravnanosti, obnasanju. Pa zal ne gre za spremembo na bolje, ker je postala silno materialisticna, nesposobna vzivljanja v druge, egoisticna; vcasih je tudi ze kar paranoicna, ker se ji mnogokrat dozdeva, da se mora podvizat si kaj nagrebsti, da je ne bi kdo prehitel. Vse to me silno moti, saj mi je sami vse to zelo tuje. Ce bi se tako obnasala, ko sva se spoznali, se sigurno ne bi postekali. Vse skupaj pa traja ze vec kot leto in pol, tako da se vec ne morem slepiti z raznimi izgovori v stilu - "to je le faza, zdaj jo muci to in ono, pa zato trenutno tako reagira". Na poskuse pogovora odreagira zelo odklonilno, jaz pa ji po svoje tudi nocem "soliti pameti", mogoce nimam pravice soditi. Me pa zelo muci in zalosti, ker jo imam sicer zelo rada. Kaj mislite? Vsak komentar bo dobrodosel.

[Ksenia]

mogoče jo je česa strah, se boji prihodnosti? se razvija v osebo, kateri je materialistični svet pomemben, pa še išče pravo stopničko v tem svetu. Glej, verjetno te tako ne bo poslušala, sedaj ali jo boš sprejela takšno kot je, ali pa počasi odšla iz njenega lajfa ter pustila vrata priprta... mogoče, prav mogoče pride nazaj k tebi, vendar podobna kot prej, razen obogatena z neko novo izkušnjo.... samo ne zapri popolnoma vrat...

[freia]

Hvala, Selene.

Nekaj takega se v bistvu ze dogaja - tega njenega novega nacina jaz ne razumem in ga ne sprejemam to te mere, da bi me ne motil. Sem se pa sprijaznila s tem, da ne morem nic zato. V stikih sva vseeno, le manj pogosti in manj prisrcni so - kaj morem. Bomo videli, kako bo v prihodnje.

[Surangeni]

V ponedeljek sem začela obiskovati bioenergetika, ker je moja alergija po rokah za uradno medicino zgleda čudežen čudež.

Takoj sem poštekala, da je vzrok v simbiotičnem odnosu s taščo. Ko sem pobrskala po spominu zadnjih dveh let, sem ugotovila, da s smrtjo njenega moža energijo pobira od svojih otrok. Zadnje čase so se odnosi ful zaostrili, ker je prestopila vse meje zdravega razuma (npr. sredi zajtrka ji mora mož zavese it snemat, da jih bo lahko oprala...), ko se je njen sin z njo pogovoril, je začela z grožnjami izsiljevati naš čas (bom pa tablete vzela, boste že vidli), ali rate samopomilovalna, kar pa je še hujše - slabo vest mi dela z jokom. No skratka, po teh prepirih, ki jih ima njen sin z njo, je on totalno izčrpan, jaz itak, njo pa potem zunaj vidiš vso vitalno, kako pač nekaj počne in se pogovvarja, kot da se ni NIČ zgodilo.

 

To je ozadje problema, kajti dejstvo je, da je izsesala svojega moža, zdaj sesa nas (ker sama nima energije za živet bi verjetno shirala, zato se tako obupano bori za naš čas) in alergija mojih rok je posledica njenega grebenja po meni. In bolečine, ki jih oba z možem čutiva na zgornjem delu hrbta - to so njena bremena, ki nam jih zmeče.

 

No pa še nisem do problema prišla, samo nalagam...

 

Torej. Meni je Bioe dal zaščito, odpira mi kanale, razlagal mi je tudi o tem, kako se morava spremeniti in se bo posledično tudi ona, saj bo vidla, da od nas ničesar več ne dobi (energije za papat). Zanima pa me, KAKO se naučit odpuščat, kako pozabit zamere ,kako se postavit zase, brez da maš slabo vest ker to je moja naloga (zdaj sem končno spregledala) - naredit dobro zase in se ne ozirat na druge. Ker včeraj mi je moj bio odprl oči - v bistvu hočem ugajat. To pa ni to.

 

Težka naloga me čaka. Kako se sprejet takšno, kot v resnici sem?? Vedno sem se imela za dobro in pravično - piz**, ja valjda, ker sem vedno poskrbela, da je drugim ok, mene pa K*** gleda!!!!

[Sebastjan]

Bolje bo, da si najprej sama odpreš oči glede bolezni. Zdravnike boli k.... zate in tvoje probleme, z zdravili ti ne bodo nič pomagali, saj so s hrbtom obrnjeni proti naravi in njenim zakonom - kot slepci vodijo zaupljiv narod, ki jim vse verjame. Čisto brez njih pa tudi ne moremo.

Bioenergetik ti bo lahko pomagal s kakšnim nasvetom okrog odnosov, alergijo pa boš morala rešiti SAMA. Alergija je odziv telesa ki pove marsikaj o tvojem napačnem življenjskem stilu glede prehrane, gibanja, tudi stresa. Vse bolj ugotavljam, ko še vedno rešujem svoje zdr. probleme, da zdravstvena priporočila glede prehrane žal ne držijo povsem, prav tako tudi ne večina alternativnih načinov. Resnica je nekje drugje in mi je očitno nismo pripravljeni sprejeti. Narava nas opozarja na svoj način, to so dejstva.

[Surangeni]

Seba, se strinjam, valjda mi noben drug ne bo rešil mojih zadev, pa naj bodo to alergije aki kaj čisto tretjega. Hočem rečt to, da zdaj VEM, kako. Ne vem pa, kako točno-eh, saj vem da ne razumeš.

Saj bo, bo že.

Fajn se mi zdi, da spet prihajam v stik s sabo, saj sem se 2 leti nazaj razšla (s sabo) in da se stvari po zanimivih naključjih odvijajo. Spet bolj jasno vidim, da DELUJE - vesolje, energije. velkombek in maj lajf!!

[Sebastjan]

Mogoče me ne jemlješ resno, vendar boš morala še čez marsikaj, preden boš uspela ozdravit. Svoje stanje sem si močno popravil, ampak zdaj ne odneham nikoli več. Trenutno si morda misliš - to je tisto pravo, zdaj mi bo končno uspelo, kar je bolje kot obupati. Tudi ko boš enkrat našla pravi način, bo potrebno veliko truda za vzdrževanje. Življenje zahteva svoje, ne živimo v filmu.

[Sebastjan]

Želim ti tudi veliko uspeha pri iskanju zdravja!

[Surangeni]

O hvala!!

[Pujsita]

Evo nisem šla prebirat za nazaj, ampak sem enih parkrat padla v pogovor o eni določeni zadevi, pa se meni zdi kristalno jasna, samo da se pa tudi drugače to razumeti, očitno , ker je pa komu drugega pa kakšna druga razlaga kristalno jasna.

 

Recimo, nekoga ravnanje nekoga drugega prizadane. Pa mi potem opiše situacijo, jaz razumem, zakaj je ta tretja oseba lahko odreagirala kot je, oz. razumem, kaj bi jo lahko privedlo v določeno ravnanje, ne pomeni pa, da se strinjam s tem ravnanjem, niti da ga odobravam, ampak enostavno samo sprejmem. Se nekako sprijaznim s to zadevo.

 

Nekako se mi ne zdijo ljudje več dobri ali pa slabi, vedno bolj doživljam samo to, da smo si različni, pa to tudi sprejemam, samo z določenimi zadevami se mi enostavno ne ubada in se umaknem iz odnosov. Samo vseeno sprejmem , da ta oseba pač takšna je, ima zagotovo svoje razloge za to (se ne poglabljam, to naj se kar sami ), potem pa izbiram, če se mi ubada s tem ali ne. Mam manj dela, ker mi ni treba zamerit, pa potem odpuščat, se samo še čudim različnosti značajev

[Kabalist]

Sprejemanje je spolzek teren. vendar je razlika med sprejemati nekoga in upoštevati taistega ljudeka.

[Klinar]

JA in NE sta dve polovici iste stvari, za vsako vprašanje sta vedno možna dva odgovora JA in NE. To je lepo napisala v knjigi POSVETITEV avtorica Elisabeth Haich. Dvanajst neločljivih dvojic lastnosti.

 

MOLČATI - GOVORITI

DOVZETNOST - NEDOSTOPNOST

POSLUŠNOST - GOSPODOVANJE

PONIŽNOST - SAMOZAUPANJE

PRENAGLJENOST - PREUDARNNOST

VSE SPREJEMATI - RAZLOČEVATI

PREVIDNOST - POGUM

NIČESAR POSEDOVATI - IMETI VSE NA VOLJO

BITI NA NIČ VEZAN - ZVEST

IZSTOPATI - OSTATI NEOPAZEN

ZANIČEVATI SMRT - CENITI ŽIVLJENJE

RAVNODUŠNOST - LJUBEZEN

 

(MOLČATI NE POMENI NE GOVORITI)

 

 

čE JE RAZPOZNAVNA ENA LASTNOST, POMENI, DA JE DRUGA VEDNO NERAZPOZNAVNA, KAJTI VEDNO LE OBE SKUPAJ TVORITA CELOTO.

 

[Pujsita]

Sprejemanje je spolzek teren. vendar je razlika med sprejemati nekoga in upoštevati taistega ljudeka.

Tole me zanima, če se ti da malo bolj obširno razložit, da vidim kako razmišljaš...

[Kabalist]

Bom kar se da kratek!

Sprejmem lahko vsakogar in predvsem vsakršen odnos do mene. Užaliti me skoraj ni možno. Nekaj drugega je upoštevanje. Kakor hitro nekdo v mojih očeh izgubi verodostojnost, bom sicer sprejemal njegove misli, trditve ipd, vendar v mojih očeh ne bodo imele nobene vrednosti. Skratka, ljudu bom kimal brez da ga cenim kot verodostojno osebnost. Posebno v duhovnosti je veliko tega. Ljudeki marsikaj govorijo, pleteničijo o sprejemanju, vendar v praksi delujejo popolnoma drugače. V imenu strpnosti in sprejemanja sem slišal že prenekatero neargumentirano klatenje. Ljudje, ki trdnim in dokumentiranim argumentom oponirajo zgolj z nekimi sanjavimi tezami o svobodi ipd., vsaj zame na dotičnem področju izgubijo verodostojnost.

Sprejemanje je lahko silno enostavno. Pustiš, da psi lajajo in karavana gre svojo pot. Skozi delo s Kabalo sem se naučil, da je za vsako stvar potrebna trdna osnova. Vedno moraš imeti jasen kompas. večkrat geslo "živi in pusti živeti" izzveni silno prazno, ker služi zagovarjanju neargumentiranih občutkov. Vsaka zadeva mora imeti trdne osnove. Vse gre skozi četverček zaporedja: ideja -> možnosti realizacije -> oblikovanje realizacije -> realizacija. To zaporedje je način našega razmišljanja in dela, pa se s tem strinjamo ali ne.

[Pujsita]

Hm... Nisem čist sigurna, če prav razumem, kaj imaš v mislih. Bom sebe opisala, pa poglej, če kaj podobnega al pa drugačnega najdeš.

 

Jaz sem sprejela dejstvo, da smo si ljudje zelo različni. Da osebnost definira neskončno izkušenj, misli, doživetij, vplivov in da ima vsak za svoje reakcije in misli svoje njemu znane ali celo neznane razloge. torej jaz ne morem biti 1000 % prepričana, zakj nekdo nekaj počne ali misli, tudi nisem poklicana in usposobljena se to iti , torej to prepuščam vsakemu posebej in ne sodim, ampak sprejmem .

 

Poslušam vsakogar, kar ima povedati, pa včasih lahko sprejmem njegovo misel v celoti, ali pa sprejmem kak delček tega in vtaknem v svoj kontekst (uporabim drugače kot je bilo posredovano).

[Kabalist]

S tem, kar si napisala, se strinjam. Kar sem napisal drugače, je samo dopolnilo tega. Naj kratko povzamem!

Človekovo razmišljanje sprejemam, ni pa nujno, da ga upoštevam, oziroma ga cenim. Naj podam karikirani primer.

Napisal sem, da jabolko zraste na drevesu z imenom jablana. Zatem se oglasi ljud, ki trdi, da to ni res, kajti jabolka zrastejo na drevesu, podobno kot hruške. Jaz podam opombo, da je jablana drevo, a mi ljud odvrne, da jablana ni enaka hruški in da čuti, kako jabolko raste na drevesu. Poleg tega začne bentiti, kako hočem vedno imeti prav ipd. litanije.

Takšnega človeka sprejemam, nikakor pa ne morem upoštevati kot verodostojno osebnost. Svoje klati brez argumenta. Seveda smo ljudje različni, vendar neargumentiranih trditev nikoli ne upoštevam. Za to gre. če mi nekdo reče, da je beli list papirja črn, ker tako čuti, bom sprejel to njegovo trditev, vendar tega človeka glede barv ne bom jemal resno, njegovega mnenja ne bom upošteval.

Sprejemanje je spozek teren. V duhovnosti je tega veliko. Občutke postaviti naproti znanju je lahko silno nevarno. Ravno zato trdim, da lahko nekoga sprejmem, upoštevati pa ge ne morem, saj nima argumentov za verodostojno debato.

[Pujsita]

 

Hvala, evo, se v bistvu samo mal drugače izražava .

[Kabalist]

To itak vem. Saj o eni stvari ne more biti dveh različnih resnic, lahko je samo neskončno veliko interpretacij te resnice in vse so iz svojega zornega kota pravilne.

[lia]

 

premalo imam podatkov, da bi lahko razumela, kar si napisal Kabalist.

 

Si me pa podžgal, da sem šla v sskj pogledat, kaj bi to bilo:

 

verodostojen

 

*vera - prepričanost o obstoju, uspešnosti učinkovitosti koga ali česa

 

*dostojen - v skladu z moralnimi in družbenimi pravili, ki po kvaliteti ustreza zahtevam...

 

*verodostojno-bolj resnično, prepričljivo

 

 

Resnica_ kar se spozna ugotovi

- ujemanje med mislijo in predmetom

* kar je v skladu s tem kar obstaja.....

 

 

spolzek teren....glede na to, da se zmeraj kaj novega spoznava....

[Kabalist]

Tako je. Lepo, da si se potrudila s SSKJ Lia! Upam, da sedaj razumeš, kar sem napisal.

[Natasha]

S tem, kar si napisala, se strinjam. Kar sem napisal drugače, je samo dopolnilo tega. Naj kratko povzamem!

Človekovo razmišljanje sprejemam, ni pa nujno, da ga upoštevam, oziroma ga cenim. Naj podam karikirani primer.

Napisal sem, da jabolko zraste na drevesu z imenom jablana. Zatem se oglasi ljud, ki trdi, da to ni res, kajti jabolka zrastejo na drevesu, podobno kot hruške. Jaz podam opombo, da je jablana drevo, a mi ljud odvrne, da jablana ni enaka hruški in da čuti, kako jabolko raste na drevesu. Poleg tega začne bentiti, kako hočem vedno imeti prav ipd. litanije.

Takšnega človeka sprejemam, nikakor pa ne morem upoštevati kot verodostojno osebnost. Svoje klati brez argumenta. Seveda smo ljudje različni, vendar neargumentiranih trditev nikoli ne upoštevam. Za to gre. če mi nekdo reče, da je beli list papirja črn, ker tako čuti, bom sprejel to njegovo trditev, vendar tega človeka glede barv ne bom jemal resno, njegovega mnenja ne bom upošteval.

Sprejemanje je spozek teren. V duhovnosti je tega veliko. Občutke postaviti naproti znanju je lahko silno nevarno. Ravno zato trdim, da lahko nekoga sprejmem, upoštevati pa ge ne morem, saj nima argumentov za verodostojno debato.

 

Kabalist prav zanimiv mi postajaš! V bistvu me zelo spominjaš na mojega moža. Z eno nogo trdno prilepljen na zemljo, z drugo pa v vseh ostalih dimenzijah možnega! Meni je čist prav tako in sprejemam te takšnega. In po pravici povedano tvoji posti SO vredni razmišljanja in razglabljanja in v večino primerih SE strinjam s tabo. Ne razumem pa te zakaj ne moreš sprejemati ali vsaj dati možnost, da kdo drug mogoče prihaja resnici naproti z drugačne smeri in da je to tudi možno. In da je možno da na hruški zrastejo jabolka in da nekdo vidi bel list rdeče in da je 1+1 lahko tudi 1 ali 10.... Razumljivo da trdno vztrajaš pri svoji resnici in prav je da verjameš vanjo.... Vendar bi tudi drugi radi verjetno verjeli v svojo!

Še zdaleč od tega, da bi te obsojala. Kot sem rekla, lahko te sprejemam in upoštevam. Upoštevam predvsem zato, ker mi je tudi tvoje razmišljanje, kot razmišljanje marsikoga, ki sem ga tu gor srečala, ali v življenju nasploh, odprlo kakšen nov kanal.

 

Vse lepo

Nataša

[Pika Pikica]

Natasha...lepo povedano...mene tud to mal moti pri tebi Kabalist...včasih mi daješ občutek, da imaš samo ti prav...glede Kabale, vilincev...česarkoli. Saj je lepo, da tolk verjameš v Kabalo, ampak obstajajo pa ljudje, ki z enako gorečnostjo verjamejo v nekaj drugega...mogoče tudi ne dopuščajo možnosti, da je Kabala to ''pravo''!

 

Kaj bi pa naredil, če bi svoje življenje posvetil Kabali, pa bi kar naenkrat ugotovil, da to ni to in da je bilo vse zaman? Hipotetično vprašam? A bi te to prizadelo? Ujezilo? Bi šel naprej iskat tisto ''pravo''? Kakšna bi bila tvoja reakcija? No, če te jemoje nepravilno pisanje užalilo, ni treba odgovort, bom prenesla.

[alef]

S tem, kar si napisala, se strinjam. Kar sem napisal drugače, je samo dopolnilo tega. Naj kratko povzamem!

Človekovo razmišljanje sprejemam, ni pa nujno, da ga upoštevam, oziroma ga cenim. Naj podam karikirani primer.

Napisal sem, da jabolko zraste na drevesu z imenom jablana. Zatem se oglasi ljud, ki trdi, da to ni res, kajti jabolka zrastejo na drevesu, podobno kot hruške. Jaz podam opombo, da je jablana drevo, a mi ljud odvrne, da jablana ni enaka hruški in da čuti, kako jabolko raste na drevesu. Poleg tega začne bentiti, kako hočem vedno imeti prav ipd. litanije.

Takšnega človeka sprejemam, nikakor pa ne morem upoštevati kot verodostojno osebnost. Svoje klati brez argumenta. Seveda smo ljudje različni, vendar neargumentiranih trditev nikoli ne upoštevam. Za to gre. če mi nekdo reče, da je beli list papirja črn, ker tako čuti, bom sprejel to njegovo trditev, vendar tega človeka glede barv ne bom jemal resno, njegovega mnenja ne bom upošteval.

Sprejemanje je spozek teren. V duhovnosti je tega veliko. Občutke postaviti naproti znanju je lahko silno nevarno. Ravno zato trdim, da lahko nekoga sprejmem, upoštevati pa ge ne morem, saj nima argumentov za verodostojno debato.

 

Kakšne argumente imaš pa ti za svojo verodostojnost?

Razen kabale