Kako znati sprejeti

[Pujsita]

ljudi, kateri me delajo živčne

 

Vsekakor pa ni prijatelj oseba, ki ti vzbuja neprijetne občutke.

 

Največ, kar lahko narediš (za začetek) je, da ugotoviš vzrok slabega občutka.

 

 

* pritisnejo na gumb v tebi

 

* zakaj ne?

 

* ki je v nas samih jasno

[Kabalist]

Če me nekdo naredi živčnega, pravzaprav sem zraven njega vedno živčen, je za to nek razlog. Svet je tako urejen, da ne moreš biti prijatelj z vsemi in tudi vsi nočejo s tabo prijateljevati. LJudje pač nismo vsepovprek kompatibilni. Bilo bi precej dolgočasno, da bi tako bilo.

Vzrok ni nujno v nas samih. Lahko je vzrok tudi v človeku, ki te dela živčnega. A vzrok se vedno projecira v tebe in to se da ugotoviti. Sam pač nisem ovca, ki bi za vsak slab občutek iskal zgolj v sebi. Se mi je že zgodilo, da sem o nekom imel slab občutek in izkazalo se je, da oseba ni imela čistih namenov. Samo občutek me je rešil pred neprijetnostmi. Za pozornega človeka je vsakdo skoraj odprta knjiga. Skozi duhovni razvoj si izostriš čute in zlahka bereš občutke. Kar koristno.

[Pujsita]

Sam pač nisem ovca, ki bi za vsak slab občutek iskal zgolj v sebi.

 

Jaz tudi ne, sem Pujsa .

 

Jaz se pa vedno vprašam, zakaj me karkoli vznemirja, če sem v stiku z nekom, ker se pač imam toliko rada, da mi je želja ukvarjati se s seboj, drugi naj se pa s seboj, če jim je, če ne pa tudi O.K.

[Kabalist]

Jaz tudi ne, sem Pujsa icon_smile_big.gif icon_smile_wink.gif icon1_thumbup.gif .

 

Jaz se pa vedno vprašam, zakaj me karkoli vznemirja, če sem v stiku z nekom, ker se pač imam toliko rada, da mi je želja ukvarjati se s seboj, drugi naj se pa s seboj, če jim je, če ne pa tudi O.K.

seveda nisi ovca

Vsekakor tudi sam želim ugotoviti, kaj me moti. Seveda imaš prav. Želel sem nakazati, da ni vedno vzrok v meni. Samo to.

[Pujsita]

Kabalist, je že , tule je lušno, ko lahko zelo zelo poceni vidš zadeve tudi z drugih zornih kotov in tvoj mi zagotovo zate 100% štima, pa tudi zase kaj že mojega najdem, včasih pa kaj posvojim, če se najdem v mislih .

[Ksenia]

zanimivo, jaz pa sama sebe delam živčno, vse ostalo nekak sprejemam in dopuščam...

[alef]

Takih prijateljev nimam, kajti ce me nekaj vznemirja to pomeni, da nisva za prijateljevanje. Z mojima dvema najboljsima prijateljicama se poznamo ze od nasega 7-ega leta, pa nas pri nobeni nic ne moti. Zrasle smo z napakami, ki pa, ko si majhen niso vidne. Na stara leta pa je tezko dobiti nove prijatelje, mene npr. dosti stvari moti:

 

Moja nova znanka v Ts kar naprej govori, kako je pozitivna (ze to me moti, da ljudje sami zase navajajo, da so soncni, pozitivni ....), dobro pa pustimo to. Tudi jaz sem videla v njej, da je vedno pripravljena na smeh in veselje. Potem pa sem se tudi malo namrdnila, kajti: kamorkoli sva sli (vedno jaz peljem, oni nima avta, da mi tudi za bencin), jaz vedno vzamen za obe 2 pomaranci, 2 jabolki, 2 banani itd.... Nekega dne pa sva morali ze zjutraj oditi in jo je moz pripeljal do mene pa mi rece: danes sem se pa dobro zalozila s hrano, vzela sem si banano in jabolko. Zame pa nic! Sploh nisem mogla verjeti, da je to mogoce, kajti z mojimi prijateljicami se mi to ne bi nikoli zgodilo (se mi tudi ni, raje smo delile). Torej, z ocitnimi egoisti nimam kaj poceti.

 

Pri starsih je drugace, ko si mlad si vedno zunaj, starejsi ko si pa zacnes ocenjevati in vidis, da niso popolni, kot bi ti hotel. Kdaj je dovolj, da malo posrknejo juho. No, pa kar se tega tice, jaz takoj vsakemu recem, pa cetudi je predsednik sveta, me sploh ne briga.

 

Manjka pa mi tudi malo tolerancije. Dobro bi bilo, da bi odprli kaksno solo. Itak se ne bi vpisala, ampak bi tam najbrz kar zacela uciti.

 

Glede odpuscanaja, nikoli in nikdar, sem zelo zamerljiva. Ce se mi nekdo zameri, ampak ga moram dobro poznati, zame ne obstaja vec, je mrtev. Varam ne in tudi ne prenesem oseb, ki se hvalijo, kako varajo. Kajti tisti, ki vara, vara potem vse po vrsti, ne samo partnerja, tudi prijatelja, kolego .... noc...

 

 

Ti boga...

Ampak po svoje maš prav...

[alef]

Je tudi razlika med SPREJEMANJEM in PRENAŠANJEM.

Jaz tiste ki so mi blizu pač sprejemam ali vsaj poskušam sprejemati takšne kot so. To ne pomeni da ne pride do konfliktov. Takrat pač poskušamo nekako uskladiti mnenja zgladit nesporazume...

Ne uspe vedno, pa kaj...

Tiste ki pa mi niso zelo blizu - sodelavci, znanci - pa samo prenašam.

To pomeni da mi njihov način razmišljanja, njihov značaj, obnašanje ne pridejo do živega.

Pač omejim kontakte in komunikacijo na tisti minimum ki se ga še da prenašati in da vse ostalo funkcionira(služba npr.)

Tako jaz.

[tai-chi]

..al se pa v bistvu osebnostno "zmanjšamo"?

 

Recimo, da vas pri bližnjem človeku (prijatelju, partnerju, ožjemu odraslemu druž.članu) vznemirja, zelo moti, jezi, slabo vpliva na vaše življenje, neka njegova lastnost, ki je kot pogosto zgleda ne zmore, ne zna spremeniti. Včasih pomislite, da je tudi noče...... oz. se ne potrudi dovolj, čeprav jo tud sam bolj kot ne negativno ocenjuje.... Kako sprejeti to njegovo lastnost, brez da pri vas vzbuja občutke, ki zapeljejo v prepir, očitanje, slabši odnos? Vi pa si zelo želite dober odnos s to osebo, ki je pomemben človek v vašem življenju......in je sicer pa nasploh tudi zelo korekten in ok do vas.

 

In ali je takšno "sprejetje" modrost, intelegenca, toleranca, ljubezen ipd.........ali pa slabost, popuščanje, nasploh pa tud nespoštovanje te osebe do vas ipd.

 

 

VSE KAR TE na nekom MOTI JE TVOJ PROBLEM, KER TEBE MOTI ... nekoga drugega mogoce to nebi motilo ... kdo si da spreminjas-sodis? ... sprejmi al pa pojdi

... pa pogovori se lepo, lepo povej kaj te moti, brez obcutka jeze, slabe energije ... lepo se pogovoriti, pa naj druga oseba tudi pove svoje stalisce zakaj tako dela ... pa mogoce bos razumel ... predstaljaj si da ima ti pac eno lasnost naprimer, da ful rad hodis vsak petek s frendi ven, to ti velik pomeni zato in zato ... in druga oseba hoce, da tega ne delas vec, ker njo to moti ... kako bi ti bilo? smiselno se je pogovoriti, pri sebi raziskati zakaj te to moti, kje je tvoj problem ... drugace si zacnemo samo ocitati -ti si tak in prtisnes drugemo na gumbek, da zreagira nazaj ... to itak ze vsi poznamo

 

Pa ne gre za goltanje, kakor da si kanta za smeti ... dokler ne eksplodiras ... gre dejansko da pri sebi razisces zakaj ti nekaj prtisne na gumbek ...

Druga zadeva je socutje, da dejansko tega cloveka razumes, zakaj nekaj pocne, da je clovk tko kot mi vsi ima svoje vzorce in probleme ... itak smo vsi iz istega testa - spomni se tega!!

 

[BINGA-BONGA]

Osebno se ljudi, kateri me delajo živčne, rad izognem. Zakaj bi se z njimi ukvarjal, če mi slučajno to ni potrebno? Vsekakor pa ni prijatelj oseba, ki ti vzbuja neprijetne občutke.

 

 

 

 

Ti boga...

Ampak po svoje maš prav...

Alefcek, ne rabm nubenga, d bi me uzdrzvou in mi zravn teziu!

 

 

Moj pregovor:

BOLJE SAMA, KOT PA SAMA Z NEKOM!

[Guest mačona]

..al se pa v bistvu osebnostno "zmanjšamo"?

 

Recimo, da vas pri bližnjem človeku (prijatelju, partnerju, ožjemu odraslemu druž.članu) vznemirja, zelo moti, jezi, slabo vpliva na vaše življenje, neka njegova lastnost, ki je kot pogosto zgleda ne zmore, ne zna spremeniti. Včasih pomislite, da je tudi noče...... oz. se ne potrudi dovolj, čeprav jo tud sam bolj kot ne negativno ocenjuje.... Kako sprejeti to njegovo lastnost, brez da pri vas vzbuja občutke, ki zapeljejo v prepir, očitanje, slabši odnos? Vi pa si zelo želite dober odnos s to osebo, ki je pomemben človek v vašem življenju......in je sicer pa nasploh tudi zelo korekten in ok do vas.

 

In ali je takšno "sprejetje" modrost, intelegenca, toleranca, ljubezen ipd.........ali pa slabost, popuščanje, nasploh pa tud nespoštovanje te osebe do vas ipd.

človeka ne moreš spreminjati, če tega noče sam. lahko samo pomagaš, siliti ne moreš, ker s tem vse samo poslabšaš.

 

najmanj, kar lahko storiš, je to, da se sprijazniš z motečo lastnostjo tebi pomembne osebe in jo vzameš kot del osebnosti. potem lažje shajaš sam s sabo, s to osebo in drug z drugim.

 

v nobenem primeru to ni znak šibkosti ali nespoštovanja do sebe. kam pa pridemo brez popuščanja.

[Kabalist]

Je tudi razlika med SPREJEMANJEM in PRENAŠANJEM.

Ja, je razlika in to precejšnja.

Ena od temeljnih manter duhovnosti je ravno "sprejemati". Mnogi pri tem pretiravajo. Osebno sem zagovornik ravnotežja, iskanja srednje poti. V družbi jasno povem, če mi kdo preseda s svojim nakladanjem in tudi sam se ne odzovem negativno, če me kdo opomne na to (nihče ni imun na nakladanje). Sprejemanje ni požiranje tujega dreka. Ni brezpogojno uklanjanje hrbtenice. Sprejemanje je morebiti toleranca do drugačnosti, dokler tuja svoboda ne začne ogrožati mojo svobodo v meri, ki presega raven moje svobode. Zopet načelo ekvivalence.

[Audente]

Sprejemati stvari take kot so, je po mojem mnenju nekaj najtežjega v vsakem trenutku,

ko si želimo, da bi bilo drugače. Ko skončno ugotovimo, da je to najlažja oblika, da se v vsakem trenutku počutimo odlično, je najbolje, da sprejmemo tako kot je in nič drugače.

 

Uffff kolk je to lepo napisan v praksi pa

[Mana]

zanimivo

 

ravno danes sem si spet pri sebi rekla:"Ga moraš sprejeti, njega in celotno situacijo."...potem pa skoraj istem trenutku pomislila:"...sprejeti njega ali spet potlačiti sebe..?"

 

do katere meje gre še za to, da sprejmeš in kdaj gre že za odrekanje svojih želja...tega enostavno ne morem razumet

 

trenutno mi poka po šivih, vre iz mene...torej le nisem vsega sprejela, ampak sem potlačila

 

kako veste, kdaj nekaj res sprejmete, kdaj pa potlačite in zracionalizirate, ampak spet ne dovolj, tako da butne ven čez čas?

 

včasi se mi zdi ta beseda tako klišejska:

SPREJETI