Evtanazija kot temeljna človekova pravica

[Gabriel]

Bi koga citiral pa je tega enostavno preveč...

 

Najprej da se izjasnim: PROTI evtanaziji!

 

Za svoja stališča zmer iščem temelje v svojem življenju in ne v kakih kukvah, pa naj si bodo to zakoni al pa whatever... Na nekem drugem mestu sem že omenu odhod moje mame spomladi. Bil sm zraven, tko da sem mel tud sam čast marsikaj videt se naučit oz spoznat, pa čeprov ob "smrti" svoje lastne mame.

Življenje je že samo po sebi en tak čudež, mi se pa povsod neki hočmo vmešavat, kot da bog al če hočte narava ne ve kaj počne. Ne samo pr smrti,tud drugje, sej konckoncev lahko damo ta bolanmu injekcijo pa ga kloniramo pa naj pol un tazdrav naprej z nami žvi da ga namo preveč pogrešal!

En od forumovcev ma v podpisu da sta vesolje in človeška neumnost neskončna, v prvo malo dvomi

Sprehodte se malo po ezoterični literaturi al kako naj to imenujem. Tud tuki se najde marsikaj na to temo, naprimer omenjate turoffovo knjigo sedem korakov do večnosti... v tej smeri je kar precej knjig. Kaj hočm osvetlit z tem? Opisano je, da če zapustite telo nenaravne smrti, seprav da vam je nekdo pr tem pomagal da ste zapustl telo (Turoff npr opisuje enga ki je bil ustreljen in se mu je pokazal in povedu svojo zgodbo). Te duše naj bi potem tavale okrog še kar nekaj časa preden majo možnost dobit spet novo telo. Izjema so bili bojevniki iz preteklosti ki pa so tud na ta način dosegl osvoboditev - spet druga tema. Uglavnem če boste samo malo pokukal v te astralne nivoje vam bo hitr jasno v kerem zajcu je grm.

No, k sm omenu mamin odhod... Ne dolgo preden je res odšla se ji je ustavlo srce, to je blo doma zvečer, ko je pospravla po kuhinji in se ulegla k počitku. Z bratom sva jo neki brihtala pa klicala, sploh nism mel takoj občutka da se gre zares. Uglavnem trajal je samo par trenutkov in se je vrnila. Odprla oči, po kakih 5 minutah že čist ok, samo zlo šibka. To se je ponovil čez nekaj dni spet, vendar takrat je blo bolj resno. Potem letanje z rešilcem, noč na urgenci, vse to prbližno poznate... No in ko je pršla domov, je očetu ko sta sedela za mizo povedala da naj jo drugič pustimo, naj jo ne budimo več, da je blo tko lepo, tud svojo mamo je že srečala, tko lepa je bla... Medtem smo že tud domači zvedl da ma samo še 2 meseca življenja in nemormo nič pomagat. Zakaj to pišem?

Tisto jutro sem vstal, šel mimo njene postelje, pogledala je za mano, odšel sem proti vratom, ona pa izdihnila brez opozorila, samo počakala je da smo bili brat oče in jaz vsi poleg. Poskušal smo tud z oživljanjem, vendar bolj iz zbeganosti. Ko sem dojel kaj se zares dogaja sem se ji zahvalil za to da je bila moja mama in jo z lepimi mislimi pospremil na pot. Nikol si pa ne morem predstavljat da bi ji pomagal umret četud bi me to prosila. Torej tisti ki ste za evtanazijo, če naj vaš najbližji družinski član al pa samo hišni ljubljenček umre od injekcije, potem stojte za to trditvijo do konca, dokler mu vi sami ne vbrizgate zadnjo kapljo strupa v telo.

Popravljeno 8. januar 2007 -> Gabriel

[Alan_New]

Torej tisti ki ste za evtanazijo, če naj vaš najbližji družinski član al pa samo hišni ljubljenček umre od injekcije, potem stojte za to trditvijo do konca, dokler mu vi sami ne vbrizgate zadnjo kapljo strupa v telo.

Ti povem, da bi z veseljem, v moje in njeno, pomagal sorodnici, ki je več kot leto dni ležala v postelji pri polni zavesti, medtem ko ji je telo gnilo in je nas je vsakič, ko smo jo obiskali, prosila in rotila naj jo ubijemo. Pojdi ti kam pogledat, ko tako mučijo ljudi v imenu nekega navideznega spoštovanja življenja in kako ti ljudje prosijo Boga in/ali kogarkoli v vesolju, naj jim skrajša muke.

[Lyassi]

Mislim, da če si človek želi umreti in se opravi evtanazija, duša bo imela notranji mir, ker konec koncev je to bila njena želja in se je na to pripravljala. Ni isto če te ustrelijo in si imel pred sabo še dolgo življenje. Popravljeno 9. januar 2007 -> Lyassi

[amber]

Saj meni je tud pes umrl pred dvema mesecoma In to naravne smrti. Ko je šel pač proti koncu poti, sem bila jaz proti evtanaziji edina v družini. In bila zato močno napadena. Kasneje je oče odšel s psom k veterinarju homeopatu, če bi se dalo še kaj pomagat. Se ni dalo... žal. Mu je pa povedal, da je najboljše da živali in ljudje umrejo naravne smrti.

On sam je pustil službo ravno zaradi evtanazij, ker jih ni mogel več delati, ker je bilo vse skupaj preveč hudo, pa tudi duhovno je bil bolj osveščen.

 

Za tem smo psa dali v dnevno sobo, prižgali solno luč (duša se lažje poslovi ), se počasi poslovili od njega, naslednji dan je pa umrl. Dobro in tud slabo je bilo, da je pogumno prenašal bolezen in bolečine in ni niti enkrat zajavkal ali tulil od bolečin, čeprav je umrl za rakom. Kar me je izredno čudilo, zato njegove bolezni tudi nismo pravočasno odkrili.

 

Je čisto drugače, če si enkrat postavljen pred dejstvo v realni situaciji in takrat šele vidiš kako in kaj, drugače pa lahko samo pametujemo...

 

Pač duše si izberejo tudi v kakšnih bolečinah in boleznih bodo umrle, zato jaz popravljam svoje mnenje in sem proti evtanaziji.

 

Le zakaj nekateri ljudje umrejo hitro in tako rekoč brez bolečin, drugi pa se mučijo in trpijo? Zato ker so si izbrali, da izkusijo takšno smrt

[Aliana]

Jaz sem pa pospremila mucko k veterinarju in ostala pri njej do konca, jo držala za tačko in se pogovarjala z njo.

Stara je bla skor 15 let, 2 zunanja tumorja (al kako se temu reče) na nogi, eden ji je ravnokar počil, par mesecev prej smo se menili za operacijo pa so rekli, da se ne upajo, ker je veliko možnosti, da se zaradi starosti ne bo zbudila iz narkoze.

saj na trenutke je bla že prej ful boga, ni se mogla več umivat, slina ji je tekla iz ust, smrdečka je bla.. oči težil že dve leti prej, da jo damo uspavat, pa je punca naslednji dan prišla s ptičem v gobcu in smo se pol pogovarjali, da dokler je toliko volje do življenja v njej, ima vso pravico in dolžnost, da vztraja..

 

zadnjih 14 dni je pa smao ležala na radiatorju. tumor ji je počil, ful jo je bolelo (mačke tega ne pokažejo, nikol ne kažejo bolečine, samo ko 20 let živiš z njimi, veš kdaj je tud zanje preveč), ni mogla več zadrževat lulanja, potem se ni mogla umit.. to jo je ful težilo, je ful poskušala se dvignit in umivat, pa ni šlo, sem jo jaz potem z brisačko..

 

to je blo čist in samo še mučenje. če ne bi bla domača mačka, ki je z nami preživela tolk časa, bi se verjetno zavlekla nekam in trpela še nekaj časa.. pa zakaj bi? čist nič ni protestirala in mijavkala, ko sem jo dala v košaro in v avto (pa vsakič do takrat je težila, ker ni marala avta - je bila edina pot v avtu do veterinarja, valjda)... sem jo dala na pult, veterinarka se je ful prijazno pogovarjala z njo, ji dala uspavalno injekcijo.. in naju pustila sami ene 10 minut, da je prijela. potem pa prišla noter, vprašala, če je vse ok in ji dala še evtanazijsko injekcijo.

 

potem sem jo dala nazaj v košaro, smo jo odpeljali pokopat na en ful lep prostor

 

in ne, ni mi žal, ne obžalujem, v bistvu sem ponosna, da sem šla čez sebe in svoj egoizem in nardila to.

[susana]

Bi koga citiral pa je tega enostavno preveč...

 

Najprej da se izjasnim: PROTI evtanaziji!

 

Za svoja stališča zmer iščem temelje v svojem življenju in ne v kakih kukvah, pa naj si bodo to zakoni al pa whatever... Na nekem drugem mestu sem že omenu odhod moje mame spomladi. Bil sm zraven, tko da sem mel tud sam čast marsikaj videt se naučit oz spoznat, pa čeprov ob "smrti" svoje lastne mame.

Življenje je že samo po sebi en tak čudež, mi se pa povsod neki hočmo vmešavat, kot da bog al če hočte narava ne ve kaj počne. Ne samo pr smrti,tud drugje, sej konckoncev lahko damo ta bolanmu injekcijo pa ga kloniramo pa naj pol un tazdrav naprej z nami žvi da ga namo preveč pogrešal!

En od forumovcev ma v podpisu da sta vesolje in človeška neumnost neskončna, v prvo malo dvomi

Sprehodte se malo po ezoterični literaturi al kako naj to imenujem. Tud tuki se najde marsikaj na to temo, naprimer omenjate turoffovo knjigo sedem korakov do večnosti... v tej smeri je kar precej knjig. Kaj hočm osvetlit z tem? Opisano je, da če zapustite telo nenaravne smrti, seprav da vam je nekdo pr tem pomagal da ste zapustl telo (Turoff npr opisuje enga ki je bil ustreljen in se mu je pokazal in povedu svojo zgodbo). Te duše naj bi potem tavale okrog še kar nekaj časa preden majo možnost dobit spet novo telo. Izjema so bili bojevniki iz preteklosti ki pa so tud na ta način dosegl osvoboditev - spet druga tema. Uglavnem če boste samo malo pokukal v te astralne nivoje vam bo hitr jasno v kerem zajcu je grm.

No, k sm omenu mamin odhod... Ne dolgo preden je res odšla se ji je ustavlo srce, to je blo doma zvečer, ko je pospravla po kuhinji in se ulegla k počitku. Z bratom sva jo neki brihtala pa klicala, sploh nism mel takoj občutka da se gre zares. Uglavnem trajal je samo par trenutkov in se je vrnila. Odprla oči, po kakih 5 minutah že čist ok, samo zlo šibka. To se je ponovil čez nekaj dni spet, vendar takrat je blo bolj resno. Potem letanje z rešilcem, noč na urgenci, vse to prbližno poznate... No in ko je pršla domov, je očetu ko sta sedela za mizo povedala da naj jo drugič pustimo, naj jo ne budimo več, da je blo tko lepo, tud svojo mamo je že srečala, tko lepa je bla... Medtem smo že tud domači zvedl da ma samo še 2 meseca življenja in nemormo nič pomagat. Zakaj to pišem?

Tisto jutro sem vstal, šel mimo njene postelje, pogledala je za mano, odšel sem proti vratom, ona pa izdihnila brez opozorila, samo počakala je da smo bili brat oče in jaz vsi poleg. Poskušal smo tud z oživljanjem, vendar bolj iz zbeganosti. Ko sem dojel kaj se zares dogaja sem se ji zahvalil za to da je bila moja mama in jo z lepimi mislimi pospremil na pot. Nikol si pa ne morem predstavljat da bi ji pomagal umret četud bi me to prosila. Torej tisti ki ste za evtanazijo, če naj vaš najbližji družinski član al pa samo hišni ljubljenček umre od injekcije, potem stojte za to trditvijo do konca, dokler mu vi sami ne vbrizgate zadnjo kapljo strupa v telo.

 

ZA ZA ZA... FUL STRINJAM

[nimbus]

Absolutno ZA evtanazijo. Da bi bil npr. tetraplegik in obsojen na negibje bi popizdil. Ampak pustmo to... Vsem se nekako samoumevno zdi, da je življenje poklon, darilo, da ga je treba izkoristit in podobno. Poleg teh pravljic in verskih dogem v stilu svetega pisma in korana pa še nisem slišal nobenega tehtnega argumenta proti evtanaziji.

 

Ljudje bijejo bitke vsak dan, vsak dan gledamo novice kako se pobijajo ljudje, lahko vidmo kako so Saddama zahojsal in vse to se nam zdi samoumevno... svet sprejemamo z apatijo, utrip se nam dvigne samo še ob napisu - 30%... pa seveda skočmo iz kavča, ker spoštujemo življenje, smo plemeniti in kakopak... proti evtanaziji.

 

Fuck it... kdor hoče umret, naj umre x!x

 

Ne se bat... je treba met jajce anyway... je veliko več tistih, ki umirajo po koščkih zaradi A, K, Š, T, H - ja in podobnih zadev...

 

[Gabriel]

Ja no sej sem mel občutek da bo voda vzvalovila če sem pa kamen not vrgu Uglavnem nč slabga ne mislim nbenmu, vsak si lahko misl po svoje in ma tud svoje stališče o tem kar je prov. Zanimivo je brat ko ma vsak en svoj argument, da ni samo kvakanje. Sej bolj al manj ste v večini kar za, sam enih par se tle neki usajamo Sem pa vesel da nas je vsaj par takih. Kera demokracija a? Eni zakoni so pa sprejeti pa čeprov so bli clo na referendumih večina proti

S tisto knjigo pa nisem hotu dogem zganjat. Knjiga k sm jo omenu je lahko čista znanstvena fantastika za nekoga. Men je blo zanimivo brat, ker mi je blo vseskup tko domače in primerljivo z tistim kar sem sam doživu med enim hudim crashom z avtom pred nekaj leti.

Ja Nimbus, tud sam se poskusm postavt v to kožo pa kaj bi naredu če bi bil pa v taki situaciji. Težko je bit pameten tuki. Želim si drugač.

Pa v enem komentarju ki se nanaša na tist del o naravni smrti... Sej res, tud na vsemogoče načine poskušamo podaljšvat življenje, tud to sam sebe sprašujem kaj je prov. Sej če nekdo sam ne ceni svojga življenja pa se zarad tega znajde v taki situaciji, pol se pa vsi trudjo okol njega da ga porihtajo, da lahko on spet izkoristi "poceni" šanso, in lahko nadaljuje z svojim početjem kakorkol že...

[Alan_New]

Poleg teh pravljic in verskih dogem v stilu svetega pisma in korana pa še nisem slišal nobenega tehtnega argumenta proti evtanaziji.

Točno tako. Enega samega tehtnega argumenta ni bilo proti evtanazaiji. Samo s čustvi in s strahom pred smrtjo nabite izjave. Škoda.

[Gabriel]

Točno tako. Enega samega tehtnega argumenta ni bilo proti evtanazaiji. Samo s čustvi in s strahom pred smrtjo nabite izjave. Škoda.

 

Škoda, da morm za argument, da bo dovolj tehten dat v prilogi še kako raziskavo z kakega uglednega inštituta, pa da bi še kak ugleden doktor to požegnal z svojim podpisom, tega filma nebomo tuki vidl, vsaj v moji režiji ne

A izjava kako nekdo gnije pri živem telesu in prosi da se ga ubije pa ne vsebuje čustvene nabitosti? Ravno v tem vidite usmiljenje in človečnost. Usmiljenje je čustvo a ne?

Očitaš pa strah pred smrtjo. Mene takrat nitimalo ni blo strah, ker sem se ukvarjal z drugimi stvarmi. Sem pa prosu da nebi še šov, ker sm vidu da mam še kup stvari za izživet in postorit Ravn zato se mi zdi tist trenutek tako dragocen.

Sicer je pa ena rekla tlegor da se vse zgodi z namenom, tud ko bote uzakonil evtanazijo se bo ljudem dogajala z namenom. No jaz nam vsem vseeno želim čim manj evtanazij in čimbolj miren odhod oziroma konec če hočte.

[Lyassi]

Življenje je sveto in zelo pomembno, vendar vsaka stvar ima svoj konec in pravico imamo izbrati ta konec. Mogoče smo ga že kot duše pred rojstvom, mogoče ga bo prekinilo kaj nepričakovanega, v bistvu ne vemo ne trenutka ne kraja.... Ko pa pomislim na to da hoče človek sam končat, ker ne vidi več smisla v svojem trpljenju in nemoči, ko trpi in ve da bo vse le slabše....Ne vem, napisala sem da sem za evtanazijo, vendar po eni strani pa del mene pravi da bi jo sama težko izvedla. Raje bi trpela do konca z ljubljenimi, že zaradi tega da bi z njimi izkoristila vsak trenutek. Je pa res da trpljenje ima svoje meje in če bi vedla, da me drugi ne potrubujejo več bi se poslovila.

 

Sem malo protislovna, vem

[Gabriel]

Tako protislovje vseeno spoštujem, ker je v njem čutit iskrenost in odkritost.

 

Kamne bomo pa drugič metal

[janko]

Torej tisti ki ste za evtanazijo, če naj vaš najbližji družinski član al pa samo hišni ljubljenček umre od injekcije, potem stojte za to trditvijo do konca, dokler mu vi sami ne vbrizgate zadnjo kapljo strupa v telo.

he he... pa kdor piščančka poje na otmeni večerji...če bi mu mogu sam odrezat vrat

sam ni panike... ga loh komu potegne mal, dobi par ojrotou, pa plača enmu, da to nardi namest njega... popoln svet

[Gabriel]

HaHa Janko Vse sorte plačance mamo

Vse za ojrote, važn da lepo krožjo, da nam ni treba novih tiskat k to bi pomenil inflacijo

[Lenka:]

Bi koga citiral pa je tega enostavno preveč...

 

Najprej da se izjasnim: PROTI evtanaziji!

 

Za svoja stališča zmer iščem temelje v svojem življenju in ne v kakih kukvah, pa naj si bodo to zakoni al pa whatever... Na nekem drugem mestu sem že omenu odhod moje mame spomladi. Bil sm zraven, tko da sem mel tud sam čast marsikaj videt se naučit oz spoznat, pa čeprov ob "smrti" svoje lastne mame.

Življenje je že samo po sebi en tak čudež, mi se pa povsod neki hočmo vmešavat, kot da bog al če hočte narava ne ve kaj počne. Ne samo pr smrti,tud drugje, sej konckoncev lahko damo ta bolanmu injekcijo pa ga kloniramo pa naj pol un tazdrav naprej z nami žvi da ga namo preveč pogrešal!

En od forumovcev ma v podpisu da sta vesolje in človeška neumnost neskončna, v prvo malo dvomi

Sprehodte se malo po ezoterični literaturi al kako naj to imenujem. Tud tuki se najde marsikaj na to temo, naprimer omenjate turoffovo knjigo sedem korakov do večnosti... v tej smeri je kar precej knjig. Kaj hočm osvetlit z tem? Opisano je, da če zapustite telo nenaravne smrti, seprav da vam je nekdo pr tem pomagal da ste zapustl telo (Turoff npr opisuje enga ki je bil ustreljen in se mu je pokazal in povedu svojo zgodbo). Te duše naj bi potem tavale okrog še kar nekaj časa preden majo možnost dobit spet novo telo. Izjema so bili bojevniki iz preteklosti ki pa so tud na ta način dosegl osvoboditev - spet druga tema. Uglavnem če boste samo malo pokukal v te astralne nivoje vam bo hitr jasno v kerem zajcu je grm.

No, k sm omenu mamin odhod... Ne dolgo preden je res odšla se ji je ustavlo srce, to je blo doma zvečer, ko je pospravla po kuhinji in se ulegla k počitku. Z bratom sva jo neki brihtala pa klicala, sploh nism mel takoj občutka da se gre zares. Uglavnem trajal je samo par trenutkov in se je vrnila. Odprla oči, po kakih 5 minutah že čist ok, samo zlo šibka. To se je ponovil čez nekaj dni spet, vendar takrat je blo bolj resno. Potem letanje z rešilcem, noč na urgenci, vse to prbližno poznate... No in ko je pršla domov, je očetu ko sta sedela za mizo povedala da naj jo drugič pustimo, naj jo ne budimo več, da je blo tko lepo, tud svojo mamo je že srečala, tko lepa je bla... Medtem smo že tud domači zvedl da ma samo še 2 meseca življenja in nemormo nič pomagat. Zakaj to pišem?

Tisto jutro sem vstal, šel mimo njene postelje, pogledala je za mano, odšel sem proti vratom, ona pa izdihnila brez opozorila, samo počakala je da smo bili brat oče in jaz vsi poleg. Poskušal smo tud z oživljanjem, vendar bolj iz zbeganosti. Ko sem dojel kaj se zares dogaja sem se ji zahvalil za to da je bila moja mama in jo z lepimi mislimi pospremil na pot. Nikol si pa ne morem predstavljat da bi ji pomagal umret četud bi me to prosila. Torej tisti ki ste za evtanazijo, če naj vaš najbližji družinski član al pa samo hišni ljubljenček umre od injekcije, potem stojte za to trditvijo do konca, dokler mu vi sami ne vbrizgate zadnjo kapljo strupa v telo.

 

 

 

BRAVO

eden boljših komentarjev

 

se popolnoma strinjam s teboj

 

Saj meni je tud pes umrl pred dvema mesecoma In to naravne smrti. Ko je šel pač proti koncu poti, sem bila jaz proti evtanaziji edina v družini. In bila zato močno napadena. Kasneje je oče odšel s psom k veterinarju homeopatu, če bi se dalo še kaj pomagat. Se ni dalo... žal. Mu je pa povedal, da je najboljše da živali in ljudje umrejo naravne smrti.

On sam je pustil službo ravno zaradi evtanazij, ker jih ni mogel več delati, ker je bilo vse skupaj preveč hudo, pa tudi duhovno je bil bolj osveščen.

 

Za tem smo psa dali v dnevno sobo, prižgali solno luč (duša se lažje poslovi ), se počasi poslovili od njega, naslednji dan je pa umrl. Dobro in tud slabo je bilo, da je pogumno prenašal bolezen in bolečine in ni niti enkrat zajavkal ali tulil od bolečin, čeprav je umrl za rakom. Kar me je izredno čudilo, zato njegove bolezni tudi nismo pravočasno odkrili.

 

Je čisto drugače, če si enkrat postavljen pred dejstvo v realni situaciji in takrat šele vidiš kako in kaj, drugače pa lahko samo pametujemo...

 

Pač duše si izberejo tudi v kakšnih bolečinah in boleznih bodo umrle, zato jaz popravljam svoje mnenje in sem proti evtanaziji.

 

Le zakaj nekateri ljudje umrejo hitro in tako rekoč brez bolečin, drugi pa se mučijo in trpijo? Zato ker so si izbrali, da izkusijo takšno smrt

 

 

se strinjam s tabo

 

Jaz sem pa pospremila mucko k veterinarju in ostala pri njej do konca, jo držala za tačko in se pogovarjala z njo.

Stara je bla skor 15 let, 2 zunanja tumorja (al kako se temu reče) na nogi, eden ji je ravnokar počil, par mesecev prej smo se menili za operacijo pa so rekli, da se ne upajo, ker je veliko možnosti, da se zaradi starosti ne bo zbudila iz narkoze.

saj na trenutke je bla že prej ful boga, ni se mogla več umivat, slina ji je tekla iz ust, smrdečka je bla.. oči težil že dve leti prej, da jo damo uspavat, pa je punca naslednji dan prišla s ptičem v gobcu in smo se pol pogovarjali, da dokler je toliko volje do življenja v njej, ima vso pravico in dolžnost, da vztraja..

 

zadnjih 14 dni je pa smao ležala na radiatorju. tumor ji je počil, ful jo je bolelo (mačke tega ne pokažejo, nikol ne kažejo bolečine, samo ko 20 let živiš z njimi, veš kdaj je tud zanje preveč), ni mogla več zadrževat lulanja, potem se ni mogla umit.. to jo je ful težilo, je ful poskušala se dvignit in umivat, pa ni šlo, sem jo jaz potem z brisačko..

 

to je blo čist in samo še mučenje. če ne bi bla domača mačka, ki je z nami preživela tolk časa, bi se verjetno zavlekla nekam in trpela še nekaj časa.. pa zakaj bi? čist nič ni protestirala in mijavkala, ko sem jo dala v košaro in v avto (pa vsakič do takrat je težila, ker ni marala avta - je bila edina pot v avtu do veterinarja, valjda)... sem jo dala na pult, veterinarka se je ful prijazno pogovarjala z njo, ji dala uspavalno injekcijo.. in naju pustila sami ene 10 minut, da je prijela. potem pa prišla noter, vprašala, če je vse ok in ji dala še evtanazijsko injekcijo.

 

potem sem jo dala nazaj v košaro, smo jo odpeljali pokopat na en ful lep prostor

 

in ne, ni mi žal, ne obžalujem, v bistvu sem ponosna, da sem šla čez sebe in svoj egoizem in nardila to.

 

 

tudi midva z mojim sva najino prvo muco evtanazirala,

zadnji dan je bruhala kri, bila na 6 ur na kapalni, skratka šlo je h koncu,

sedaj, ko gledam nazaj, pa vedno vsakemu povem, da mi je žal, da sem dovolila, da je umrla v tujem in zanjo stresnem okolju,

umrla bi tako ali pa tako,

žal mi je, ker sem dovolila, da so za njeno trupelce poskrbeli tujci, ne pa midva, ki bi jo lahko pokopala na našem travniku, kjer je bila srečna,

skratka, še danes po sedmih letih mi je žal,

ko so ji dali inekcijo, sem ji v mislih skozi govorila, da mi je žal,

nikoli tudi ne bom pozabila njenega zadnjega prosečega pogleda,

skratka grozna izkušnja,

 

vsa bitja moramo umreti, to je jasno, ampak ne zdi se mi pa prav, da kdorkoli umre od tuje roke,

 

seveda srčno upam, da nikoli ne bom v situaciji, da bi mene kdorkoli prosil za to pomoč, in pa, da jaz ne bom tista, ki bo prosila za tovrstno pomoč

[Gabriel]

sedaj, ko gledam nazaj, pa vedno vsakemu povem, da mi je žal, da sem dovolila, da je umrla v tujem in zanjo stresnem okolju,

umrla bi tako ali pa tako,

žal mi je, ker sem dovolila, da so za njeno trupelce poskrbeli tujci, ne pa midva, ki bi jo lahko pokopala na našem travniku, kjer je bila srečna,

skratka, še danes po sedmih letih mi je žal,

ko so ji dali inekcijo, sem ji v mislih skozi govorila, da mi je žal,

nikoli tudi ne bom pozabila njenega zadnjega prosečega pogleda,

skratka grozna izkušnja,

 

vsa bitja moramo umreti, to je jasno, ampak ne zdi se mi pa prav, da kdorkoli umre od tuje roke,

 

seveda srčno upam, da nikoli ne bom v situaciji, da bi mene kdorkoli prosil za to pomoč, in pa, da jaz ne bom tista, ki bo prosila za tovrstno pomoč

 

Hvala lenka! Mene se pa dotakne tale tvoj taprvi stavek. Kok sem jaz o tem velik razmišlu... Sicer nima veze z evtanazijo, ma vseeno Zlo sem vesel, da sem mel možnost bit zraven ravno pri tem česar sem se najbolj bal. Že sam pomislt na to mi je blo tko tesno pri srcu. Takrat sem bil pa neizmerno hvaležen in še dans je tko. Tok je bogata izkušnja in tok velik lahko dobiš, čeprov vsi mislmo samo na to kaj smo "zgubil".

[Alan_New]

Kakorkoli, strah pred smrtjo je zelo močen v vseh nas in ta je glavni krivec, da je evtanazija problem.

[Gabriel]

Kakorkoli, strah pred smrtjo je zelo močen v vseh nas in ta je glavni krivec, da je evtanazija problem.

 

Se opravičujem če sem mal trmast Prosim preberi še enkrat svojo trditev. Na večih mestih poudarjaš da je strah pred smrtjo tisto zaradi česar evtanaziji nekateri rečemo "ne"! V mojem zgornjem postu se stavek: "Zlo sem vesel, da sem mel možnost bit zraven ravno pri tem česar sem se najbolj bal", nanaša na moj strah biti prisoten pri smrti ljube osebe in opazovati kaj se dogaja ko ta odhaja... Protislovje ki me zmoti v tvojem postu pa si razlagam, da se jaz potemtakem bojim odhoda, ti pa ne (ker si za evtanazijo), no čeprav na drugi strani omenjaš, da je v vseh nas, z tem se strinjam, ker tisti ki so presegli ta strah so svobodni.

Krivec, da je evtanazija problem, pa tiči pomoje v drugačnih moralno - etičnih pogledih, predvsem pa vidik, v nekaterih primerih tudi izkušnja izventelesnega bivanja, oziroma življenja po smrti ob predpostavki, da smo več kot snovno telo - duhovna bitja namreč.

Če to predpostavko umakneva, pol rečem tud jaz evtanaziji DA, ker če odgovarjam samo državnim zakonom, po smrti je pa itak vsega konc, lahk odklopm tud koga k še ni zrel ... Povej mi prosim: koga se pol bojiš, zakaj se trudiš bit ok? Dej si pol duška A se bojimo smrti al živet? :xx!:

[Alan_New]

Saj lih zato, ker smo v bistvu duhovna bitja s snovnim telesom, ne bi smela biti evtanazija problem. Ker pa je naš poudarek na snovnem telesu in večinoma globoko ponotranjeni krščanski morali, je tako, da se na nek način bojimo smrti, torej življenja, ker nam skozi stoletja trdijo, da je to življenje eno in edino.

 

Večkrat se pojavi trditev, da naj se ne bi vmešavali v nekako naravni potek dogodkov oz. če je pač Bog ali kdorkoli določil, da mora nekdo trpet in npr. gniti negiben pri polni zavesti. Vendar se vse življenje vmešavamo v vse. A nismo tudi mi del narave, del naravnega teka dogodkov? Če lahko zdravilo reši nekomu življenje, da ne umre (kot naj bi po volji Boga ali Narave), zakaj ne bi smeli pomagati tistim, ki si želijo umreti?

[strelka02]

Saj lih zato, ker smo v bistvu duhovna bitja s snovnim telesom, ne bi smela biti evtanazija problem.

Večkrat se pojavi trditev, da naj se ne bi vmešavali v nekako naravni potek dogodkov oz. če je pač Bog ali kdorkoli določil, da mora nekdo trpet in npr. gniti negiben pri polni zavesti. Vendar se vse življenje vmešavamo v vse. A nismo tudi mi del narave, del naravnega teka dogodkov? Če lahko zdravilo reši nekomu življenje, da ne umre (kot naj bi po volji Boga ali Narave), zakaj ne bi smeli pomagati tistim, ki si želijo umreti?

 

ker je to zame neetično. (govorim v svojem imenu, da ne bo pomote)

Zato sem proti evtanaziji.

Smo del narava , smo del naravnih dogodkov...je to naravno da na silo prekinimo življenje?

 

Je mogoče tudi božje , da smo našli zdravilo s katerim lahko nekomu pomagamo, da ozdravi?

 

 

Hm..

 

 

Saj lih zato, ker smo v bistvu duhovna bitja s snovnim telesom, ne bi smela biti evtanazija problem.

 

Za to bi pa rada mal razlage... človek je tu in sedaj zato je človek.....po smrti ga ni več je le duša.

ZAkaj evtanazija ni problem, če je človek duhovno bitje?

 

[strelka02]

Včasih so umirali zaradi čisto navadnih bolezni.....npr prehlad, ki se je razvil v tuberkolozo.....pa jim je šaman če gremo zelo nazaj....podal določeno zdravilo pa še kaj je daroval...pa je človeka pozdravil...mu je podaljšal življenje...

Šaman ima veze od zgoraj

 

Je to naravno ali ne ..presodite ...

 

govorim v svojem imenu ...zame je življenje sveto in ga spoštujem.....pač moja etika. ( do živali ali do ljudi)

 

 

Na tvoje vprašanje pa ne znam odgovoriti.....

 

[Antoninus]

Vsi govorijo o svetosti življenja, o svetosti smrti se pa ne sliši veliko.

[Guest SheBoom]

Vsi govorijo o svetosti življenja, o svetosti smrti se pa ne sliši veliko.

 

 

... potem te pa že v psihiatrično spravijo ...

[Alan_New]

Smo del narava , smo del naravnih dogodkov...je to naravno da na silo prekinimo življenje?

Je naravno, da na silo podaljšamo življenje?

 

Odgovor je, po moje, da na oba vprašanja, ker smo del narave, Življenja.

Saj lih zato, ker smo v bistvu duhovna bitja s snovnim telesom, ne bi smela biti evtanazija problem.

 

Za to bi pa rada mal razlage... človek je tu in sedaj zato je človek.....po smrti ga ni več je le duša.

ZAkaj evtanazija ni problem, če je človek duhovno bitje?

 

Sama si potrdila, da razmišljaš snovno (odebeljeno). Če človeka po smrti ni več, je logično, da je evtanazija neetična. Prav zato, ker smo v bistvu duhovna bitja, ko se zgodi smrt ne umremo in ni res, da nas več ni. Življenje in mi gremo naprej, bistvo je še živo, pa če se inkarniramo ponovno ali ne (po moje pač se, so pa taki, ki pravijo, da je to izmišljija). Zato ne vem, zakaj se tako bojimo smrti, jo črnimo, in hočemo na vsak način obdržati neozdravljivo bolne ljudi, da se še naprej mučijo.

 

Vsi govorijo o svetosti življenja, o svetosti smrti se pa ne sliši veliko.

Točno tako, smrt je sveta. In zato bi bilo pametno se naučiti pravilno in dostojanstveno umreti, ne pa crkovati.

[strelka02]

Alen New:

 

hm...mene kot strelka02 po smrti ne bo več...me ne bo...ker sem človek. v taki obliki kot sem sedaj me ne bo...Ok če je to snovno naj bo.

 

Moja duša pa bo ostala...ampak ne strelka02 ..ostal bo nek zapis ena koda .....ki jo bo moral razrešit nekdo drug morda celo moški...ki bo hodil po drugi poti njegovi ne moji

morda pa me spoh ne bo več nazaj

Verjamem v posmrtno življenje Alen ampak ne na tak način ko ti

 

Sicer pa ....življenje teče dalje

 

 

Z evtanazijo se nič ne spremeni....