Mene pa zanima kaj vam v življenju največ pomeni!

[KAJA_Z]

Predvsem ljubezen in svobodna volja!

[principesa]

Poskrbite zase

In tako zadnjič prebiram eno od kolumen v eni od slovenskih tedenskih revij, ki je nikoli ne zamudim. Ker ženska, ki jo piše, piše pravzaprav o meni. Vedno se najdem. In vedno mi da misliti. In to je že nekaj. To je veliko. Korak k mojemu cilju - razmišljanju. O sebi. In življenju. In smislu. In tako sem spet malo bliže drugemu cilju - spreminjanju same sebe. Kar je itak edino, kar se v življenju splača delati.

No, in tako berem o tem, kako je potrebno poskrbeti zase. Ja, prav ste slišali - zase. Kar je nekaterim sicer na kožo pisano, ker drugega ne počnejo, kot mislijo nase in delajo prav tako v tej smeri, meni pa je bil to pravzaprav mali obrat. Kajti našla sem se tudi v tem, da sem ugajala, pomagala, služila, se prilagajala - kakor pač hočete to poimenovati - drugim. Ne sebi. Ker se mi je to zdel strahoten egoizem, nekaj slabega, grdega in sploh umazanega. Misliti le nase. Za druge pa se ti žvižga. Tako sem pazila na to, da bodo srečni in zadovoljni šefi, sodelavci, da bodo mirni sosedje, da ne bom nadlegovala tega pa onega pa trmarila pa egoistično gledala na svet In podobne negativne in sploh fuj stvari.

Ampak nekje nekaj ni štimalo. V čem je bil problem? Da sem kljub vsemu ostajala prazna. Odznotraj. Nesrečna. Žalostna in jezna. Skratka - zagrenjena. In nisem mogla razumeti - kako in zakaj? Čemu sem nezadovoljna, če pa zadovoljujem. Druge seveda.

In potem sem končno razumela. Da je bil to egoizem. To. In ne razmišljanje o sebi. Ker moje 'skrbenje' za druge pomaga le meni. Niti slučajno drugim. Da to ni bila tista pozitivna empatija. Da je bil mazohizem. Mučenje - in ne mene, ampak predvsem drugih.

Ker je - prav preko tega članka - do mene kot nlp priletel stavek - 'poskrbi zase'. Kako? Halo? Nemogoče, sem si rekla. A sem hitro vklopila, za kaj gre. Seveda! Kako, da mi ni prej kliknilo? Skrbeti zase - in torej najprej poskrbeti zase - je tisto pravo dajanje naprej. In prek. Prek meja in prek svojih okvirjev.

Ampak najprej sebi. Kako namreč dati ljubezen, če je ne čutiš do samega sebe? Kako pokazati nekaj, česar ni v meni? Ne moreš nekomu nekaj dati, če tega nimaš. Čista logika. Kako naj razdelim kruh med meni bližnje, če ga sama nimam? Če se torej ves dan razdajaš samo drugim, če si na koncu prazen in nezadovoljen, kako in kaj boš potem delil z drugimi? Dobrega že ne, kvečjemu svojo lasno sitnobo.

Zato zdaj poskušam drugače. Sebi nameniti čas. Sebi posvetiti svojo ljubezen. Sebi dovoliti užitke. Si dati radost. Strast. Vse, kar je lepega. Najprej od sebe - sebi. Nato pa se lahko pogovarjamo o deljenju ljubezni, radosti, sreče tudi med druge.

Zato - poskrbite zase. Nihče drug ne bo, če ne boste najprej sami.

Za to je na dan potrebno zelo malo časa in zanemarljivo malo truda. Poskrbite za telo, čustva in svojo dušo. Poskrbite zase. Brez slabe vesti. Ker boste namreč vse dvojno dali naprej. In potem tudi nazaj dobili. In čudežen krog bo tako sklenjen in cel. Vi pa spet malo celovitejši.

[KAJA_Z]

[freaky girl]

.... ljubezen niti ne denar in prijateljstvo

 

kai češ to je moje mnenje čeprav se mnogi ne strinjajo z mano