Zelišča

[Marsa]

jaz muskatnega dost dajem, v bistvu, no ne dost, v smislu velik, kolicinsko, pac pa ga dost uporabljam, v dost jedi ga dajem, kak picek, v juho ga dam sam kak koscek micen, kam drugam ga pa naribam pikrich.

 

zarad sivke, splavila, masaze?

hm, ne bi rada prehitro tega kupila,. bogve kaj je se bilo...

ne nocem znegirat zdaj tega, sam tezko kar tkole kupim kaj tacga... ce je pozabila oni povedat, morda je se kaj 'pozabila' zraven, pa je bilo vitalnega pomena, ce ves kaj mislim?

 

Skratka, bejbe, v nosecnosti je dbest RMAN!!!

Pliz, zapomnite si to, upostevajte, komaj sem prisla do tega podatka!!!

sem ga morala prakticno izvlect iz (med.) sestre!!!

da kaj je se kaj *tacga*. kar moram recimo vedet?

pa ne ono, nosecnica mora jest za dva, 16 jajc in pet kil mesa, pac pa - kaj, kamilce, tavzentroza, vinska rutica, KAJ???

in pol se navelicano spomni, aja, ja, da rman, nekak...

 

Skratka, preprecuje povesenje maternice, tako je to kul sploh za zenske, ki so nagnjene k splavljanju (saj po mojem sem napisala na ln pri zdravju).

[Aliana]

<{POST_SNAPBACK}>jp....če ga daš u juho recimo, ga daš ful mal, sam mal naribaš, res čist mal.....in tak je čist ok....če si pa ti recimo zribaš cel orešček al pa dva al pa še več in si nardiš poparek, en tak čaj u bistvu, je pa to droga huda.....halucinacije pa to

Aja, tolk je tega treba Sem enkrat v Carih zacimb zasledila, da so se hipiji z muskatnim oresckom zadeval, pa pol neki probavala sam zgleda da v ful premajhnih kolicinah

Muskatni je pri men nujno v vecini mlecnih omkic, pa pire krompir, pa kar kam ga vtaknem..

[bast]

Evo, poročam, da so vsa moja stara zelišča pomrla, ker ob napadu listnih uši nisem storila nič.

 

Imam že nova, ampak še preden jih postavim na okuženo okensko polico, mislim plac in lončke pošpricat z insekticidom iz piretrina (Flora Kenyatox Verde, baje narejen iz rastin), v upanju da se zgodba ne bo ponovila... Mal se mi gnusi tale kemija, ma...

[julijana]

meni so pa uši napadle žajbelj pa sem ga po hitrem postopku izruvala, da mi ne napadejo še drugih rastlinic-žrtev mora bit ...sva pa s hčerko zeliščni vrtiček(beri kupček) ogradili s kamenčki in na nekatere narisali vilinske simbole...prav fajn zgleda

[aakhut]

 

hehe

she jst svoj piskrchek klele prstavim

proti listnim ushem se she najbolj obnese TOBAKOVA VODA

tobak za tri do shtiri vdni namochimo v vodo, nato pa lepo poshpricamo okuzhene liste

zadeva je naravna....pa she zdravju ne shkodi

jebesh ministrova opozorila

 

zlomk

[Marsa]

a daj nehaj, dbest, verjamem!

[coccinelle]

Ej, jaz sem si pa lani posadila v korito na balkonu meliso. Ko sem jo pred zimo porezala, sem itak naredila križ čez njo, zdaj mi pa poganja kot nora

Sivka mi je tudi lepo prezimila, ima že nastavljene cvetne klase

Timijan in bazilika pa sta tudi pri hiši

Si moram še kaj ubosti, da malo skombiniram

[enja]

proti listnim ushem se she najbolj obnese TOBAKOVA VODA

tobak za tri do shtiri vdni namochimo v vodo, nato pa lepo poshpricamo okuzhene liste

Drži!

Včeš mi je pehtran( pehtranova potica ali skutin zavitek s pehtranom )...nikakor pa mi ga ne uspe vzgojiti doma.Letos je pognala 1 (beri:ena) sama vejica.

[julijana]

ja, pri meni se ni obnesla-tobakova voda

[enja]

Hja, tašča mi je rekla, da tudi cigaretni pepel pomaga(natrosiš ga okrog rastline)...ampak, to ne pomeni, da te nagovarjam, da začni kadit!

[julijana]

[strelka02]

Sicer no ...zelišč še s tem nisem štupla...

 

Ampak , proti ušem je , pepel lesni pepel.

S tem poštupaš proti ušem.....

Tako delajo vrtičkarji, pa mini kmetje , ko štupajo kakšne sadike....

 

Nisem natančno prebrala, ste omenili koprive??'

 

No koprive namočiš v vodo, pustiš stati 24 ur... potem pa stistim pošpricaš....

 

Drugače pa rožice tagetis, tiste oranžne smrdljivke, jih posadiš mislim da so tudi proti ušem proti polžem vem da jih uporabljajo. potem pa rožice kapucinke.

 

Hm pa če je zraven vrta bezeg, uške ga imajo zelo rade...pa potem zelenjavco,pa zelišča na miru pustijo...

 

Čebele ga ne marajo....

 

... pa še kaj se bi našlo, mislim da tudi ognjič, ušem preveč ne odgovarja...

 

pelin proti listnim ušem, gosenicam in mravljam, poljska preslica proti različnim pršicam...

 

[Eddie]

No ker ste lih pri temi, jaz se z ušmi ubadam že 2 mesca šprical z vsem mogočim nazadnje TERMINATOR, neuspešno, uši prišle nazaj čez kak teden pa pol.

Pa sem šel kupit palčke plant pin, zaril povsod po navodili, šele pol ugotovil da pa je ta zadeva kr fajn "strupena", pa me zanima glede na to da je maksimalno delovanje 42 dni če to pomeni da lahko po teh 42 dneh pol navalim na moja zelišča.

[strelka02]

<{POST_SNAPBACK}>No ker ste lih pri temi, jaz se z ušmi ubadam že 2 mesca šprical z vsem mogočim nazadnje TERMINATOR, neuspešno, uši prišle nazaj čez kak teden pa pol.

Pa sem šel kupit palčke plant pin, zaril povsod po navodili, šele pol ugotovil da pa je ta zadeva kr fajn "strupena", pa me zanima glede na to da je maksimalno delovanje 42 dni če to pomeni da lahko po teh 42 dneh pol navalim na moja zelišča.

 

 

Ja tukaj ti pa ne znam povedat...na tole se pa ne razumem prav dobro.

 

samo če je karenca tegale strupa 42 dni..potem mislim da teoretično kot tudi praktično naj bi bilo vse Ok. Mi pa ni preveč všeč, če ima tako dolgo učinkovanje potem mora biti kar velika doza .

 

"Strup razpade... . Slišala sam samo za plantela palčke, gnojilo za lončnice

 

Kakor pa pravim tega ne uporabljam, zato je tole le mnenje.

 

 

 

Pozdravček

[Eddie]

Recimo ja če po 42 dneh več ne škoduje ušem. tudi meni nebi smel.

Kar se tiče pa naravnih preparatov, pa delujejo (oziroma so vsaj pri meni delovali samo kak teden dva), tako da sem se odločil za bolj drastične metode, upam da bodo uspešne.

 

Edi :xx!: :xx!: :xx!: :xx!: :xx!: :xx!: :xx!:

[Surangeni]

A morda kdo ve kaj več.. sem slišala da je čaj iz preslice dober proti raku?? Zadnjič sem to slišala tudi za zeleni čaj. Kdo ve??

[astra]

Njivska preslica je diuretik, precej močan, verjetno s tem izplahnjuje tut strupe iz telesa, več ne vem...

 

zeleni čaj naj bi bil dober, ker je antioksodant in lovi proste radikale, ki uničujejo zdrave celice...

 

Astra

[enja]

<{POST_SNAPBACK}>No ker ste lih pri temi, jaz se z ušmi ubadam že 2 mesca šprical z vsem mogočim nazadnje TERMINATOR, neuspešno, uši prišle nazaj čez kak teden pa pol.

Pa sem šel kupit palčke plant pin, zaril povsod po navodili, šele pol ugotovil da pa je ta zadeva kr fajn "strupena", pa me zanima glede na to da je maksimalno delovanje 42 dni če to pomeni da lahko po teh 42 dneh pol navalim na moja zelišča.

Karenco 42 dni imajo navadno škropiva za rastline, ki jih ljudje ne jemo...torej okrasne cvetlice.Punce so ti naštele, kako si lahko pomagaš brez "kemije".Nisi napisal, kje imaš svoja zelišča: na vrtu ali v stanovanju?

[strelka02]

En članek...

 

PRIJATELJI IZ NARAVE

 

Piše: Magda Ažbe

 

Pogosto se ta ali oni pohvali, da je ljubitelj narave. Vendar se mi zdi, da tega sploh ni potrebno poudarjati. Saj smo vendar vsi del te čudovite celote, povsem odvisni od tega kar zraste na vrtu, polju, travniku. Za vsak grižljaj in požirek se moramo zahvaliti naravi. Ali nismo potemtakem vsi njeni ljubitelji? Na vrtu lahko svojo pripadnost zelo jasno izrazimo. Sejemo, sadimo, se veselimo ko seme vzkali, ko iz njega zraste rastlina, ko ta obrodi sad! Trudimo se, da v ta skrivnostni svet ne posegamo pregrobo, zato skušamo delati tako, da so tla čimbolj živa in rodovitna. Narava je naš prijatelj, vrt je naš prijatelj in prav vse življenje v tleh dela za nas. V tem prispevku želim v spomin priklicati nekatere živali in rastline, ki so naši veliki prijatelji.

 

V toplejšem delu leta, veliko preglavic povzročajo uši. Napadajo okrasne rastline, sadno drevje, vrtnine. Sesajo rastlinske sokove, rastline pa zato pešajo, celo zakrnijo lahko. Če jih uničujemo z insekticidi, prizadenemo in uničimo tudi tiste žuželke, ki se z ušmi hranijo. To so sedempikčasta pikapolonica, strigalice, razni hroščki... Zlasti požrešne so gosenice pikapolonice. Vsaka pospravi na dan več sto uši. Škoda le, da jih mnogi ne poznajo. Ko jih opazijo, mislijo, da je to nov sovražnik... V naravi poteka vse zelo urejeno, s človekovim posegom se ta red ruši, zlasti z uporabo strupenih pripravkov za škropljenje. Na vrtu raba takih pripravkov ni opravična. Uši uspešno odpravimo, če pripravimo škropivo iz kopriv. Teh ne manjka nikjer. Kdor ima vrt v mestu, jih lahko nabere v prostih dneh, ko se odpravi na deželo. Najprimernejše so rastline, ki še ne cvetijo. Kilogram svežih kopriv namočimo za 24 ur v 10 litrov vode. Po tem času vse skupaj precedimo in škropivo je pripravljeno. Koprive so lahko tudi odlično gnojilo. V tem primeru je potrebno rastline dlje časa namakati in sicer dober teden. Sod v katerem pripravljamo gnojilo iz kopriv, postavimo na sonce. Brozgo vsak dan premešamo. Ko se več ne peni, precedimo. Z gnojilom zalivamo ali škropimo po listih. Vendar ga pred tem razredčimo- en liter v desetih litrih vode.

 

Tudi pelin naj raste prav v vsakem vrtu, le na kompost ga ne dajajmo, ker ga deževniki nimajo radi. Škropivo iz pelina je tudi hitro pripravljeno. V deset litrov vode namočimo 30 dekagramov svežih rastlin, če pa imamo suhe, zadostuje samo 30 gramov. Po treh dneh že lahko precedimo in z nerazredčenim škropivom uničimo uši. Pelin sadimo tudi med ribez ali pa ga škropimo s pelinovim škropivom. Grmi bodo tako mnogo bolj zdravi. Kadar imamo težave s požrešnimi ličinkami kapusovega belina, jih rešujemo s pelinovim škropivom. Seveda pa gosenice tudi ročno pobiramo. Pomaga tudi škropivo iz paradižnika. Ko odstranjujemo zalistnike (pinciranje), te porabimo za pripravo škropiva. Približno deset dekagramov jih zadostuje. Dobro jih zmečkamo in dodamo tri litre vode. Po treh urah je škropivo pripravljeno. Paradižnik in kapusnice je nadvse priporočljivo saditi skupaj na isto gredico.

 

Že dolgo je znano, da šetraj, posajen med fižolom odganja uši. Kapucinka, ta lepa vrtna enoletnica pa jih kar kliče nase. Če jo posadimo na vrt, se bodo uši raje naselile na njej, kot pa na vrtninah, sadnem drevju. Tudi sivka ali lavandula jih odganja. Ta ima še to lastnost, da z vonjem odžene molje.

 

Kadar ne moremo pripraviti škropiva, pogosto nas preganja pomanjkanje časa, v kmetijski apoteki povprašajmo za neopermin ali neopitroid. Prašek, ki ga uporabljmo kot posip je povsem nestrupen in je že dolga leta v prodaji. Z njim odpravimo uši, borimo pa se tudi proti mravljam v vrtu. Mravelj je manj, če imamo na več mestih posajeno poprovo meto. Na gredico, kjer nam povzročajo res veliko težav, je priporočljivo sejati motovilec.

 

Nemalokrat se jezimo na krta, seveda zaradi njegovih krtin. Drugače nam je ta podzemna žival, s črnim žametnim kožuhčkom, povsem všeč. Krt je žužkojed in s svojo podzemno dejavnostjo ne prizadene rastlin. Rad poje tudi bramorja, če le naleti nanj. Ima pa vsaj dve veliki napaki. Krtine in svoj apetit do deževnikov. Nekateri ga preganjajo tudi s patroni, kateri se uporabljajo za voluharja. Če jih boste uporabili, kupiti raje tiste, ki razvijejo manj plina in krta ne ubijejo, ampak ga samo preženejo. Pomaga tudi, če v tla zakopljemo steklenice, vrat mora gledati ven. Že ob najmanjšem vetru, steklenice “žvižgajo” kar krta močno moti. Prej ali slej bo odšel na bolj miren kraj.

 

Njivska preslica vsebuje veliko kremena in je nadvse koristna v borbi proti glivičnim boleznim. Celo tako nevarnim kot sta škrlup, pa rja. Pomaga pa tudi proti pršici, ki jih radi rečemo kar rdeči pajek (seveda to ime ni pravilno). Pršica je nevarna za skoraj vse sadne rastline in mnoge okrasne. Na spodnji strani se nahajajo drobne, komaj opazne živalce, ki sesajo rastlinske sokove. Med njim so tudi jajčeca in ličinke. Zelo pogosta je rdeča sadna pršica (nepravilno tudi rdeči pajek). To ime je dobila po rdeči barvi zimskih jajčec, pa tudi odrasle pršice so rdečkaste. Zelo hitro se razmnožujejo v suhem in toplem vremenu. Listje zgublja sijaj in lepo zeleno barvo. Postaja vse bolj zamoklo, dobi rajvo - rdečo, kovinsko barvo. Žal pa zahteva priprava škropiva kar veliko časa in ga zato premalo uporabljamo. Preslico naberemo v naravi ali pa posušeno kupimo na trgu ali trgovini z zelišči. V deset litrov vode damo kilogram svežih rastlin, posušenih pa 15 dekagramov. Recept zahteva, da po dvanajsturnem namakanju preslico kuhamo v manjši količini vode eno uro. Ko se ohladi, dodamo vodo v kateri se je pred tem namakala. Liter škropiva razredčimo s petimi litri vode in poškropimo rastline. Škropivu iz preslice ne dodajamo pripravkov, narejenih iz drugih rastlin, naprimer iz kopriv ali pelina.

 

Ne prezrimo žametnice (Tagetes). Nekateri ji pravijo “****”, v bistvu pa je ta vrtna enoletnica naša velika pomoč pri vrtnarjenju. Njene korenine izločajo v tla posebne učinkovite, ki zdravijo tla. Uničujejo nekatere zajedalske glivice, pa ogorčice. Kjer se nam zdi, da vrtnine ne uspevajo dobro, da korenček ne naredi lepih korenov, pač pa so ti razcepljeni, pomislimo na žametnico. Za domače potrebe jo lahko povsem sami vzgojimo. Februarja ali marca kupimo seme, najbolje, da izberemo nizke sorte. Konec marca ali v začetku aprila ga posejemo v zabojček, postavimo ga na svetlo okensko polico. Ko imajo mlade rastlinice že prvi par pravih listkov (ti že kažejo značilno obliko listov), jih prepikiramo v majhne lončke. Vzgoja ni zahtevna, pomembno je le, da rastlinice ne trpijo suše in da so na svetlem. Po sredini maja jih sadimo na prosto, na gredice med zelenjavo.

 

Vir: www.semenarna.si

[bast]

<{POST_SNAPBACK}>En članek...

 

V toplejšem delu leta, veliko preglavic povzročajo uši. Napadajo okrasne rastline, sadno drevje, vrtnine. Sesajo rastlinske sokove, rastline pa zato pešajo, celo zakrnijo lahko. Če jih uničujemo z insekticidi, prizadenemo in uničimo tudi tiste žuželke, ki se z ušmi hranijo. To so sedempikčasta pikapolonica, strigalice, razni hroščki... Zlasti požrešne so gosenice pikapolonice. Vsaka pospravi na dan več sto uši. Škoda le, da jih mnogi ne poznajo. Ko jih opazijo, mislijo, da je to nov sovražnik... V naravi poteka vse zelo urejeno, s človekovim posegom se ta red ruši, zlasti z uporabo strupenih pripravkov za škropljenje. Na vrtu raba takih pripravkov ni opravična. Uši uspešno odpravimo, če pripravimo škropivo iz kopriv.

 

Se strinjam, kemija sucks. Insekticid, ki sem ga uporabila ima karenco 4-7 dni, pa po več 14 dneh niti približno nimam filinga jest pošpricanih zelišč... Uporabila pa sem ga, potem ko mi je frendica, ki ima dolgoletne izkušnje z vrtnarjenjem povedala, da se uši ni znebila niti z večkratnim škropljenjem s pripravkom iz kopriv, niti z lesnim in cigaretnim pepelom.. Morda bi bilo za poskusit še Akhmutov predlog, tobačno vodo...

[julijana]

No, jaz sem poskusila vse, tudi tobakovo vodo in..na koncu vse izpulila.

Zdaj pa sem ugotovila, da so mi netresk napadle mravlje-v zemljo nosijo svoj podmladek in jih je ogromno. mama mi je svetovala naj v zemljo zapičim klinčke in cimet.Poročam, kako bo

[Nova]

Oj Vrba!

 

Njivska preslica je v nemščini Ackerschachtelhalm...upam, da ti je to kaj bolj znano...

[astra]

Equisetum arvense je njivska preslica v latinščini

 

Astra

[jadas]

Zdravo!

 

Sama gojim kar precej zelišč in imam kar dobre izkušnje. Moj balkon ima prekrasno korito in letos je tako zaraščen, da že komaj vidim čez. šetraj, melisa, petešilj, bazilika, čebula, sivka,... letos sem prvič vsejala rukolo. Mal sem pretiravala pa imam sedaj vse v cvetju. Ampak se ne sekiram. Biološko "čisto" seme bom imela za kaljenje.

 

Strelka je objavila precej koristnih stvari. Kar se uši tiče, imam kar precej problemov z njimi. Poskusila sem že kar precej zadev od kemije do naravnih preparatov. Ugotavljam že kar nekaj let, da so glavni vzrok mravlje. Imajo svojo pot ravno čez moje korito, prinesejo uši in se pasejo na njih. Za ognjič pa ne bi rekla, da ga uši ne marajo. Pri meni ga naravnost obožujejo. Ampak mislim, da moram nekaj ukrenit glede mravelj. Najbrž bo potrebna kakšna čarovnija .

 

Toliko.

 

Vsem veliko pozitivne energije.

[strelka02]

mravlje...odžene jih sivka- poskusi. Če jo posadiš zraven.

to je bil en nasvet, ki sem ga dobila...info.

 

je pa tako..tam ko so mravlje so ponavadi uši in obratno

 

no pa še nekaj, zadnjič sem po radiu poslušala, da je fino na splošno proti ušem, plesni pa še kaj, če pošpricaš z mlekom mešanim z vodo v razmerju 1:1 (1l mleka + 1l vode)

 

to je potrdila tudi že ena starejša gospa, da pomaga.

 

Iz prve roke pa lahko povem, da vrtičkarji ko gnojijo zelenjavco gnojijo prav s to mešanico. Sadike postanejo bolj močne.

 

na 14 dni se zaliva s to mlečno raztopino. Ravno tako dobro dene tudi lončnicam.

 

 

Pozdravček