Zelišča

[druidka]

zanimivo: Za vsako bolezen raste "rožca" - zdrava zelišča na enem mestu

 

http://www.lifestylenatural.com/4357/Za-vsako-bolezen-raste-rozca-zdrava

[Silvija]

Super tema, običajno čekiram zadnje objavljene in prej nisem našla te. Za komarje si bom upam zapomnila za naslednje leto. Eno vprašanje: na vrtu imam angeliko. Ker jo dosti uporabljajo kot okrasno rastlino, me zanima, ali je vsaka zdravilna. Oziroma, če je ta okrasna mogoče kakšna sorta, ki ni uporabna za uživanje?

[Iknee]

V splošnem velja, da divje rastline vsebujejo več zdravilnih učinkovin kot njihove kultivirane sestre - sploh sorte, ki so jih selekcionirali za okrasne namene. Še pri divjih rastlinah imajo največ zdravilnih substanc tiste pripadnice vrste, ki rastejo v za to vrsto ekstremnih rastiščih. Npr. bori so najbolj zdravilni tisti, ki rastejo na gozdni meji (Alpe, Sibirija) in ruševje visoko v hribih, aromatične sredozemske rastline najmočneje dišijo na revnih skalnatih otokih, rman, plahtica, šentjanževka, arnika so najbolj zdravilni na rastiščih nad 1000m ipd.

[Marsa]

bom kar sem postnila

 

Ali pozna kdo tole zelišče - KAVA?

 

Dobila sem namreč kapljice tega zelišča, naj bi bile za vse živo (predvsem pa za stres ipd.)...

[mayita]

stara rastlina ja in ima več učinkov, zakaj si jih pa dobila in kaj te vbistvu zanima sej lahko na internetu najdeš veliko napisanega o njej.

[mayita]

zakaj? sicer sem to ze nekje slisala, da je rastlina bolj mocna, ce se matra.

mogoče ker je tam bolj čist zrak,čista zemlja....

[Iknee]

Marsa, z zdravilno rastlino kavo nimam nobenih izkušenj, gotovo si pa že sama pobrskala po internetu, tako da teorije najbrž ne rabiš. Nisem še slišala, da bi jo kdo pri nas gojil v rastlinjaku in izdeloval kake pripravke, zunaj pa skoraj zanesljivo ne raste, ker je doma na južnomorskih otokih. Po delovanju pa sta ji verjetno najbližja naša baldrijan (pomirjevalen učinek) in šentjanževka, ki je tako učinkovit antidepresiv, da jo psihiatri prepovedujejo.

 

Mislim, da čistost ni ravno kak odločujoč dejavnik pri razliki med rastlinami v ugodnih in skrajnih pogojih, ker je ta razlika tudi tam, kjer rastline rastejo v ugodnem in čistem okolju. Snovi, ki so za ljudi in živali zdravilne, so za rastlino neke vrste pomožne snovi, ki služijo različnim namenom. Pogosto so zaščita rastline pred mikroorganizmi in gnitjem (zato antibakterijsko in antiglivično delovanje tudi za živali in ljudi), služijo za komunikacijo med rastlinami in žuželkami in bitji, ki živijo z rastlinami v simbiozi, včasih na ta način rastline odlagajo produkte presnove ... pa gotovo je še kaj, česar ne vemo. Verjetno so rastline v zanje skrajnih pogojih bolj izpostavljene neke vrste stresnim situacijam, večja je verjetnost, da bodo poškodovane in se zato bolj zaščitijo, verjetno morajo bolj intenzivno komunicirati z okoljem, da bi lažje preživele v zanje manj ugodnem okolju... No, to so meni zaupale, gotovo pa so še kakšno skrivnost ohranile za kdaj drugič ali koga drugega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

 

[Iknee]

In ja, verjamem, da imajo rastline svojo modrost in nam s tem pomagajo, ker je celoten ekosistem na Zemlji en velik usklajen organizem. Zahtevnejše kot so razmere, bolj moramo sodelovati in si pomagati.

[mayita]

jaz mislim da so rastline kot ljudje,mogočeje v dolina življenje bolj lagodno,vsaj izgleda tako ampak v resnici ni, tukaj so avtomobili električne napeljave in da ne omenjam hrupa,seveda se rastline privadijo na vse te vibracije kot ljudje ampak so pod ne vidnim stresom.ljudje v dolinah so veliko bolj izpostavljenima raznim boleznim kot v hribih.čeprav v hribih izgleda življenje bolj stresno zaradi močnega vetra zaradi težkih dostopv in posebno vreme,ampak v hribih se izvaja naravna selekcija in res samo najmočnejši preživi, torej kdor je dovolj močan in tisti ki je dovolj močan je poslednično tudi bolj zdrav.v hribih rastline nimajo hrupa ni toliko električnjih napeljav in tudi ni toliko usedlin zrak je tudi čistejši.rastline so zelo dovzetne za vibracije ljudje tudi ali se tega zavedamo ali ne....

[Marsa]

Ojlka ne raste v gorah in je ena najtrpežnejših rastlin.

In vse možne vibre ima okol sebe, veter, folk, vse, pa ji kar gre.

[Marsa]

kaj pa vem, saj so celo oljko pravzaprav 'uvozili', tako da ne podcenjujte rastlin. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Tudi ne ljudi.

 

Češ, če si na krasu, si zdrav, če si pa v lj megli, pa nisi.

če si na kmetih, si zdrav, če pa v mestu, pa ne.

če si na vrhu hriba, je to dbest, če si v dolini, pa je štala.

 

To povejte tistim vsem ostalim 99% folka, ki niso imeli sreče se roditi na enem grškem otoku.

 

In spet kar nekaj.

Ali lahko pliz eno temo pustite tako kot je?

Zelišča.

(al morjo bit jeb* 'duhovna zelišča' al kwa? ki seveda ni šipek ali oljka, pač pa mora rast v indiji in koromandiji http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif)

[Marsa]

prav, bomo.

verjamem tudi da je preslica v ne vem kakšnem izoliranem super bio okolju boljša kot barjanska; no zame bo PAČ morala bit slednja dovolj dobra.

[Aeval]

Nič ne berem, samo skačem v besedo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

 

... po moje zato, ker so letnice verjetno ožje in les posledično bolj kvaliteten.

Si mislim.

 

Pa ne narobe razumet, komentar mi je bil všeč!

 

 

 

... Duhovna zelišča

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif

[Iknee]

prav, bomo.

verjamem tudi da je preslica v ne vem kakšnem izoliranem super bio okolju boljša kot barjanska; no zame bo PAČ morala bit slednja dovolj dobra.

In tudi je. Mislim, da v glavnem (dobro, so izjeme tud tle) imamo vse kar rabmo pred nosom, tisti, ki živimo v hribih tam, v dolinah pa v dolinah, rastline majo res manj učinkovin, jih je pa zato več pa lažje in hitreje nabirat pa je spet v redu! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Marsa]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

bom kar sem postnila

 

Ali pozna kdo tole zelišče - KAVA?

 

Dobila sem namreč kapljice tega zelišča, naj bi bile za vse živo (predvsem pa za stres ipd.)...

Tole sem spregledala (pa sem zato citirala oba posta, tudi svojega, da se sploh ve, na kaj se nanaša)

Marsa, z zdravilno rastlino kavo nimam nobenih izkušenj, gotovo si pa že sama pobrskala po internetu, tako da teorije najbrž ne rabiš. Nisem še slišala, da bi jo kdo pri nas gojil v rastlinjaku in izdeloval kake pripravke, zunaj pa skoraj zanesljivo ne raste, ker je doma na južnomorskih otokih. Po delovanju pa sta ji verjetno najbližja naša baldrijan (pomirjevalen učinek) in šentjanževka, ki je tako učinkovit antidepresiv, da jo psihiatri prepovedujejo. ....

A veš da sem šele včeraj si prebrala napisano na navedeni strani, prej sem pa samo preletela, v glavnem indikacije...

 

Preden sem to prebrala, sem že užila eno dozo zvečer pred spanjem, in sicer cca 35 kapljic (priporočena količina pa je 3x dnevno od 30-60 kapljic) in je imelo name kar močen učinek in sem imela omrtvičen jezik, kar me je kar malo zaskrbelo, potem pa sem videla na tej strani, da je to normalno, prav tako nisem prebrala, ko si napisala, da je podobno baldrijanu, pač pa se mi je dejansko zdelo podobno baldrijanu, že samo po okusu.

 

Bilo mi je tudi malo slabo, se mi je malo spahovalo, pa kar malo omotična sem bila, tako da sem se odločila, da bom malo bolj z rešpektom jemala, pa potem včeraj sploh nisem hotela vzeti.

Potem sem si pa premislila oz. me je zanimalo, kaj pa če bi dala manjšo dozo, in sem dala dobrih 20 kapljic, pa ni bilo tega močnega učinka in nič mi ni bilo slabo ali pa kaj takega; pravzaprav sem se počutila dobro.

 

Oba dneva pa sem dejansko bolje spala (ker piše da je proti nespečnosti, med drugim); morda bi itak dobro spala, samo je res zanimivo, da ravno obakrat, ko sem te kapljice uživala, sem bolje spala, prej sem pa kakih 10 dni slabo.

 

Zanimivo pa je, da so se mi nekako sčistili sinusi al kaj (saj ne da bi imela kaj zapacano), prav sprotsile so se mi te poti in včeraj in danes fenomenalno dobro diham. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Tko sproščeno s polnimi pljuči in s pretočnim nosom. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Tako da je zelo zanimivo, kakšno vlogo ima doziranje; da je bilo 35 kapljic preveč, 25 ali manj pa ravno prav.

[butl]

Nek sem prebral /pa ne vem več kje/, da je sadje, ki je preživelo poškodbe /recimo točo/, neugodne razmere al pa kake bolezni in kljub temu dozorelo, velik blj zdravo kt pa tisto, ki skoz te faze ni šlo.

 

Avtor to razlaga s tem, da je rastlina morala aktivirat svoje samozdravilne potenciale, ki ji jih v idealnih razmerah ne bi blo treba in da se seveda del teh vzbujenih samozdravilnih komponent nahaja v takem sadju pol. Nekak primerja z razvojem imunskega sistema pri ljudeh.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[mayita]

Vibre ziher dajo svoje, ampak se sprašujem zakaj so že naši dedki in njihovi dedki, ko še ni bilo avtomobilov, elektrike... sodobnega lajfa vedeli, da bolj severno (ali višje) kot smreka raste, boljši je les? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_shy.gif

ker v hribih je manj vlage zaradi vetra se les hitreje suši torej kot je avel rekla so letnice ožje in je les bolj kompakten.saj tako jaz mislim

[mayita]

Ojlka ne raste v gorah in je ena najtrpežnejših rastlin.

In vse možne vibre ima okol sebe, veter, folk, vse, pa ji kar gre.

jaz mislim da veš kaj sem mislila,,ne da se mi teh igric,kaj pa ta rastlina kja pa ta k se pol lahko sam v krogu vrtimo,pol pa jaz ta grda izpadem k bolj razlagam bolj se obešate na vse skupi.

[Iknee]

ker v hribih je manj vlage zaradi vetra se les hitreje suši torej kot je avel rekla so letnice ožje in je les bolj kompakten.saj tako jaz mislim

Ne bo držalo, letnice so ožje zato, ker les počasneje raste. Zato je tudi gostejši, trdnejši. Vsebuje pa tudi več taninov in je zato bolj odporen proti gnitju (za brunarco ni boljšega lesa kot gorski macesen). Les se začne sušit šele, ko ga posekaš. Les vsakega živega drevesa pa vsebuje kar precej vode - to so namreč celulozne vodovodne cevi, ki oskrbujejo raslino z vodo.

[Iknee]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Tole sem spregledala (pa sem zato citirala oba posta, tudi svojega, da se sploh ve, na kaj se nanaša)

 

A veš da sem šele včeraj si prebrala napisano na navedeni strani, prej sem pa samo preletela, v glavnem indikacije...

 

Preden sem to prebrala, sem že užila eno dozo zvečer pred spanjem, in sicer cca 35 kapljic (priporočena količina pa je 3x dnevno od 30-60 kapljic) in je imelo name kar močen učinek in sem imela omrtvičen jezik, kar me je kar malo zaskrbelo, potem pa sem videla na tej strani, da je to normalno, prav tako nisem prebrala, ko si napisala, da je podobno baldrijanu, pač pa se mi je dejansko zdelo podobno baldrijanu, že samo po okusu.

 

Bilo mi je tudi malo slabo, se mi je malo spahovalo, pa kar malo omotična sem bila, tako da sem se odločila, da bom malo bolj z rešpektom jemala, pa potem včeraj sploh nisem hotela vzeti.

Potem sem si pa premislila oz. me je zanimalo, kaj pa če bi dala manjšo dozo, in sem dala dobrih 20 kapljic, pa ni bilo tega močnega učinka in nič mi ni bilo slabo ali pa kaj takega; pravzaprav sem se počutila dobro.

 

Oba dneva pa sem dejansko bolje spala (ker piše da je proti nespečnosti, med drugim); morda bi itak dobro spala, samo je res zanimivo, da ravno obakrat, ko sem te kapljice uživala, sem bolje spala, prej sem pa kakih 10 dni slabo.

 

Zanimivo pa je, da so se mi nekako sčistili sinusi al kaj (saj ne da bi imela kaj zapacano), prav sprotsile so se mi te poti in včeraj in danes fenomenalno dobro diham. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Tko sproščeno s polnimi pljuči in s pretočnim nosom. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Tako da je zelo zanimivo, kakšno vlogo ima doziranje; da je bilo 35 kapljic preveč, 25 ali manj pa ravno prav.

Zanimiva kombinacija učinkov. Mogoče sproščujoče delujejo tudi na mišice, tudi gladke in zgleda da izboljšujejo pretok krvi v dihalih, umirjajo sluznico ... z eno besedo, olajšajo pretok energije skozi organizem. Mene pri zdravilnih rastlinah navdušuje ravno ta prepletenost in hkrati usklajenost učinkov! Ja, je doziranje pomembno tudi pri naravnih zdravilih, sploh pri kapljicah je treba bit kar pozoren, ker so bolj koncentriran ekstrakt rastline kot čaji. Fajn, da si objavila te izkušnje s kavo, prav zanimivo (in koristno!) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif

[mayita]

Ne bo držalo, letnice so ožje zato, ker les počasneje raste. Zato je tudi gostejši, trdnejši. Vsebuje pa tudi več taninov in je zato bolj odporen proti gnitju (za brunarco ni boljšega lesa kot gorski macesen). Les se začne sušit šele, ko ga posekaš. Les vsakega živega drevesa pa vsebuje kar precej vode - to so namreč celulozne vodovodne cevi, ki oskrbujejo raslino z vodo.

jpoglej letnice se reče z razlogol in vsako leto nastane nova in po letnicah ocenjujejo kronologijo drevesa koliko padavin je padlo v enem letu ali ali je bilo sušno obdobje.tko da itak se drevo suši ko je posekano tolk neumna pa spet nisem. jaz sem govorila o sušnih in mokrih področjih koliko je padlo padavin v enem letu itd. drevesa morajo tudi črpati vlago iz nekje a ne vlage na skalatih področjih je mank kot na travniških razen če so blizu ledenikov...

kdaj pa les raste počasneje ko nima dovolj vode ane torej so poslednično letnice tudi ožje ampak vsaka letnica je za eno leto.....torej ne more ena letnica nastajati dve leti....

[//mirage]

Mene pa zanima, ce se da kje dobiti ( kupiti) repinec? Mislim semena ali pa mladike.

Vem samo, da naj bi rasel v gozdu pri nas, samo nimam pojma v katerem delu Slovenije oz. na katerih gozdnih povrsinah pri nas....

[Iknee]

jpoglej letnice se reče z razlogol in vsako leto nastane nova in po letnicah ocenjujejo kronologijo drevesa koliko padavin je padlo v enem letu ali ali je bilo sušno obdobje.tko da itak se drevo suši ko je posekano tolk neumna pa spet nisem. jaz sem govorila o sušnih in mokrih področjih koliko je padlo padavin v enem letu itd. drevesa morajo tudi črpati vlago iz nekje a ne vlage na skalatih področjih je mank kot na travniških razen če so blizu ledenikov...

kdaj pa les raste počasneje ko nima dovolj vode ane torej so poslednično letnice tudi ožje ampak vsaka letnica je za eno leto.....torej ne more ena letnica nastajati dve leti....

Daj, preberi si še enkrat svoj post. Nisi govorila o sušnih in mokrih področjih in o padavinah v enem letu, govorila si o sušenju lesa zaradi vetrov v hribih, to pa z letnicami res nima veze. In zdaj v tem postu spet pišeš kr neki. Travnik je travnik, gozd je pa gozd, poleg tega pa travniki prenesejo bolj sušna področja kot gozd. V bližini ledenikov ni dreves, kvečjemu pritlikave bukve in, breze in ruševje (grmasta rast), ker trajni led večjim drevesom pač ne daje vode . Gozd uspeva šele precej nižje v ledeniških dolinah, kjer so tudi drugi pogoji (dovolj vode, prsti in dovoj dolga vegetacijska doba). Je pa seveda res, da je letni prirast lesa (oz. letnica) odvisen od vode v tleh, ki jo ima drevo na razpolago (ne pa od nekakšne suše zaradi vetrov, kot si napisala v svojem prejšnjem postu). V hribih je letni prirast manjši predvsem zaradi krajše vegetacijske dobe (dolge zime, ko zaradi mraza voda rastlinam ni dostopna) in ponekod tudi zaradi lastnosti tal.

[mayita]

Daj, preberi si še enkrat svoj post. Nisi govorila o sušnih in mokrih področjih in o padavinah v enem letu, govorila si o sušenju lesa zaradi vetrov v hribih, to pa z letnicami res nima veze. In zdaj v tem postu spet pišeš kr neki. Travnik je travnik, gozd je pa gozd, poleg tega pa travniki prenesejo bolj sušna področja kot gozd. V bližini ledenikov ni dreves, kvečjemu pritlikave bukve in, breze in ruševje (grmasta rast), ker trajni led večjim drevesom pač ne daje vode . Gozd uspeva šele precej nižje v ledeniških dolinah, kjer so tudi drugi pogoji (dovolj vode, prsti in dovoj dolga vegetacijska doba). Je pa seveda res, da je letni prirast lesa (oz. letnica) odvisen od vode v tleh, ki jo ima drevo na razpolago (ne pa od nekakšne suše zaradi vetrov, kot si napisala v svojem prejšnjem postu). V hribih je letni prirast manjši predvsem zaradi krajše vegetacijske dobe (dolge zime, ko zaradi mraza voda rastlinam ni dostopna) in ponekod tudi zaradi lastnosti tal.

jaz sem hotela povedat da ima vreme tudi velik delež zato sem omenila veter.če nočeš razumeti kaj pišem tudi prav.dej dej ti ne veš kaj govoriš se delaš pametno neki tekmuješ z mano.....če se kdo dela neumnega da me ne razume tudi prav.ne morem verjeti da si toliko otročja in se obesiš na vsako besedo.... ti bom podala raziskavo ki so jo delali pri nas mogoče boš razumela višje izobražene ljudi ker očitno se ne moreš poklopiti z mano.govora je bilo zakaj so smreke v višje ležečih predelih boljše vsaj tako je lili vprašala.ti pa pol kr neki skačeš okoli in se hočeš delati bolj pametno.v bistvu si pa napisala isto kar sem jaz samo mogoče z več besedami...

v gorah je veliko več vetra in to tudi sigurno vpliva na podnebje in les.veter lažje posuši tla v gorah torej izuši tla kot v gozdu in na travniku,seveda tudi sonce,pa dej se se mi ne da se stabo ukvarjat sam itak če nočeš razumeti pač nočeš......

a smo govorili o gozdovih?

[mayita]

 

https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:HFRjxnCKNvcJ:www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_13/07_Darko_Ogrin.pdf+drevesne+letnice+klimatske+spremembe&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESisR4WxMkuG32uK1Csdm0kRi1i6lfRlUzM6FgQBtMZyBMnGV6OAciyxvKpK3tV7KQQO3ivKBg4qnSBLeGRiItfdNn527ExcJsKqfb4i8IYmGJrLz3WJcHtsA5RK3p2pkElpkVM8&sig=AHIEtbR3ZcFN5bwQhsXj64nkL8IdkQj7MA