Kaj mislite če bi se zavedali .....

[MiTjA 22]

Vsi smo obkroženi z ljudmi in vsakemu se je že zgodilo da je bil kdaj razočaran nad kom, da se kdo ni do koga obnašal po pričakovanjih, da ni izpolnih pričakovanj....

Če bi se vsi zavedali da je vse eno - dobro! Da je pač vsak posameznik v svojem bistvu dober, da se pač v danem trenutku prevzet s trenutnimi občutki izraža trenutku primerno in da so ga od svojega rojstva naprej obkrožali ljudje od katerih se je učil in se tako izoblikoval in se s tem oddaljiv od svojega otroškega bistva!

Ali mislite da če bi imeli to ozaveščeno bi reagirali oz. razumeli ljudi drugače ali kako gledate na to? x!x

[dr.Freudova]

Živjo, Mitja

 

Moje mnenje je tako...

 

Če bi bilo to, kot si ti zgoraj zapisal, uresničeno tudi v realnosti in da bi na ta način, da je vse Eno, gledali vsi Zemljani, potem bi bila to popolnost. K čemu bi potem stremeli, če bi že imeli popolnost? Kaj bi nas gnalo naprej, da se še razvijamo, če smo že dosegli vse?

 

Verjamem, da imaš v vsakem trenutku v svojem življenju natanko take ljudi, od katerih se lahko nekaj naučiš, bodisi "dobro" ali "malo manj dobre stvari", oboje pa so enako pomembne...

Otroci imajo nekaj res super lastnosti, ki bi jih vredno imet tudi pri malo "zrelejših letih", ampak kljub temu hkrati upoštevati tudi izkušnje svojih let in se na njih učiti.

 

Nekaj takega.

 

Pozdrav...

[MiTjA 22]

<{POST_SNAPBACK}>Živjo, Mitja 

 

Moje mnenje je tako...

 

Če bi bilo to, kot si ti zgoraj zapisal, uresničeno tudi v realnosti in da bi na ta način, da je vse Eno, gledali vsi Zemljani, potem bi bila to popolnost. K čemu bi potem stremeli, če bi že imeli popolnost? Kaj bi nas gnalo naprej, da se še razvijamo, če smo že dosegli vse?

 

 

Pozdrav...

Pomoje je to eden izmed ključev do popolnosti posameznika! Vedno je pa tudi tako da ko dosežemo en cilj se kmalu pojavi drugi oz. ko dobimo odgovor je na vrsti že naslednje vprašanje! Nikoli ne moremo dosežti vsega saj se vse odvija v neskončnost tako da nas vedno nekaj žene naprej!

[dr.Freudova]

Jaz pa mislim, da je to potem že popolnost, ko ozavestiš Eno.

 

Praviš, da nikoli ne moremo doseči vsega?

No, Eno je VSE, kar je, zato si tukaj u bistvu zanikal svojo prejšnjo tezo. (po moji logiki vsaj)

 

Zato se sprašujem kaj bi bilo lahko še večje od tega, da bi nas gnalo naprej? Je še kaj bolj popolnega od popolnosti?

 

[MiTjA 22]

<{POST_SNAPBACK}>Jaz pa mislim, da je to potem že popolnost, ko ozavestiš Eno.

 

Praviš, da nikoli ne moremo doseči vsega?

No, Eno je VSE, kar je, zato si tukaj u bistvu zanikal svojo prejšnjo tezo. (po moji logiki vsaj)

 

Zato se sprašujem kaj bi bilo lahko še večje od tega, da bi nas gnalo naprej? Je še kaj bolj popolnega od popolnosti?

 

Ja sej je recimo temu popolnost ko ozavestis to eno-vse sam vedno obstaja za tem enim-vsem se nekaj in za tem nekaj se nekaj .... Sicer to je prav filozofska tema! Ricemo v zivljenju smo vcasih bolj v stiku s samim sabo vcasih manj kar zame pomeni da kolk zivljenske energije/ ljubezni izrazas skozi telo saj bolj ko pozitivno razmisljamo bolj smo vseli energicni in bolj ko negativno razmisljamo bolj smo brezvoljni manj energije in ljubezni lahko izrazamo. In ko smo v popolnem stiku s samim sabo smo smo v harmoniji z okoljem z vsem/enim - Tudi temu lahko recemo da si si ozavestil to eno saj ti dozivlajs to eno kar pa se ne pomeni da si popoln saj je se veliko malih in velikih stvari ki te zenejo naprej zato je popolnost prakticno nemogoce dosezti ce se ze gre za popolnost v polnem pomenu besede! Predvsem je blo moje vprasanje o tem da ce bi si vsi ali pa vsak posameznik zares ozavestili da je vsak v svojem bistvu dober bi bilo za marsikoga doloceni tezki trenutki v zivljenju lepsi ker bi jih znal drugace dojemati!

[rika]

<{POST_SNAPBACK}>Vsi smo obkroženi z ljudmi in vsakemu se je že zgodilo da je bil kdaj razočaran nad kom, da se kdo ni do koga obnašal po pričakovanjih, da ni izpolnih pričakovanj....  

Če bi se vsi zavedali da je vse eno - dobro! Da je pač vsak posameznik v svojem bistvu dober, da se pač v danem trenutku prevzet s trenutnimi občutki izraža trenutku primerno in da so ga od svojega rojstva naprej obkrožali ljudje od katerih se je učil in se tako izoblikoval in se s tem oddaljiv od svojega otroškega bistva! 

Ali mislite da če bi imeli to ozaveščeno bi reagirali oz. razumeli ljudi drugače ali kako gledate na to?  x!x

 

Glede na to, da smo ljudje takšni kot smo, bi razumeli, seveda bi, po drugi strani pa bi morda obsojali kako so npr nekoga vzgojili, kakšni ljudje so ga obkrožali... Se pravi njega bi razumeli, bi pa druge obsojali, da so nekoga naredili takšnega kot je. Menim, da ne bi imeli časa niti energije ukvarjati še z drugimi ljudmi, zakaj so nekoga naredili takšnega.

V bistvu, če se poglobimo tako lahko vsakogar razumemo, zakaj je "tak", če le malo vemo o njem in o njegovi okolici. Koliko smo pripravljeni biti razumljivi in tolerantni do njega, pa je odvisno od nas.

[Klinar]

živjo Mitja 22

 

Seveda, pravilno razmišljaš, saj si mlajša generacija. Vsaka generacija ima svoje značilnosti, to pomeni svoje blokade, ki se jih mora najprej zavedati, jih osmisliti in potem šele preiti preko njih. Nekaterim ljudem nikoli to ENO ne bo jasno, ker se enostavno ne znajo in nočejo postaviti v kožo drugega, da bi ga razumeli, tako , da se poistijo z njim, ker bi tisti trenutek nehali obsojati in soditi. Res je, v vsakem človeku je dobro, in ko se kakega negativno naravnanega človeka predstavljaš, da je bil nekoč tudi on dojenček, dober, saj ne more biti drugače, se začneš spraševati, Le kaj se je temu malemu srčku v življenju dogajalo, da je postal tak, kakršen je. Ko pa se ti zasmili v dno srca, je to sočutje najvišja možna oblika brezpogojne ljubezni. Negativa v njem tisti trenutek izgubi vso moč.

 

Zato smo tukaj in zdaj, da zberemo moči, premagamo ta naš EGO, ki predstavlja našo senčno stran, postanemo duše vredne tega življenja, ki ga živimo koristno in skušamo na vse načine pomagati tudi drugim, da najdejo svojo svetlo stran.

Čas je, da ljudje postanejo ljubeča bitja, da bodo vsi otroci, ki bodo rojeni prihajali v svet, ki jim bo omogočil izpolniti njihovo nalogo, ki je že prerasla zdajšnje pojmovanje odplačil takih in drugačnih, od karme do sprotnih dolgov, ki jih menda še kar ustvarjamo.

 

peace and love

clean

[MiTjA 22]

<{POST_SNAPBACK}>živjo Mitja 22

 

Seveda, pravilno razmišljaš, saj si mlajša generacija. Vsaka generacija ima svoje značilnosti, to pomeni svoje blokade, ki se jih mora najprej zavedati, jih osmisliti in potem šele preiti preko njih. Nekaterim ljudem nikoli to ENO ne bo jasno, ker se enostavno ne znajo in nočejo postaviti v kožo drugega, da bi ga razumeli, tako , da se poistijo z njim, ker bi tisti trenutek nehali obsojati in soditi. Res je, v vsakem človeku je dobro, in ko se kakega negativno naravnanega človeka predstavljaš, da je bil nekoč tudi on dojenček, dober, saj ne more biti drugače, se začneš spraševati, Le kaj se je temu malemu srčku v življenju dogajalo, da je postal tak, kakršen je. Ko pa se ti zasmili v dno srca, je to sočutje najvišja možna oblika brezpogojne ljubezni. Negativa v njem tisti trenutek izgubi vso moč.

 

Zato smo tukaj in zdaj, da zberemo moči, premagamo ta naš EGO, ki predstavlja našo senčno stran, postanemo duše vredne tega življenja, ki ga živimo koristno in  skušamo na vse načine pomagati tudi drugim, da najdejo svojo svetlo stran.

Čas je, da ljudje postanejo ljubeča bitja, da bodo vsi otroci, ki bodo rojeni prihajali v svet, ki jim bo omogočil izpolniti njihovo nalogo, ki je že prerasla zdajšnje pojmovanje odplačil takih in drugačnih, od karme do sprotnih dolgov, ki jih menda še kar ustvarjamo.

 

peace and love

clean

Res lepo povedano samo ko bi se več ljudi tega zavedalo! Bo že čas prinesl svoje pa karkoli že to bo!

[pika1000]

Da je vsak v svojem bistvu dober?

 

Ajd, načeloma človek ne želi biti slab, ampak eni ljudje oz. njihova dejanja pa 100% niso OK in dobra, pa če še toliko bluzimo o tem, da je vsak v svojem bistvu dober!

 

Jaz sem sicer zelo pozitivno naravnana do ljudi, ampak .... malo previdnosti ne škodi - ni vse zlato, kar se sveti.

[MiTjA 22]

<{POST_SNAPBACK}>Da je vsak v svojem bistvu dober? 

 

Ajd, načeloma človek ne želi biti slab, ampak eni ljudje oz. njihova dejanja pa 100% niso OK in dobra, pa če še toliko bluzimo o tem, da je vsak v svojem bistvu dober!

 

Jaz sem sicer zelo pozitivno naravnana do ljudi, ampak .... malo previdnosti ne škodi - ni vse zlato, kar se sveti.

Jast si misli da človek je vsak v svojem bistvu dober sam odvisno je od tega kok se je oddaljil od svoje prave narave, ki temelji na dobroti sočutju,ljubezni do vsega! Kolk je kdo človeški je pa odvisno od posameznika in njegovega osebnega razovoja!

[vasudeva]

<{POST_SNAPBACK}>Da je vsak v svojem bistvu dober? 

 

Ajd, načeloma človek ne želi biti slab, ampak eni ljudje oz. njihova dejanja pa 100% niso OK in dobra, pa če še toliko bluzimo o tem, da je vsak v svojem bistvu dober!

 

Jaz sem sicer zelo pozitivno naravnana do ljudi, ampak .... malo previdnosti ne škodi - ni vse zlato, kar se sveti.

 

saj nobena stvar ne more biti 100%slaba ali dobra.. vse je deljivo in v gibanju med dobrim in zlim.. zato bi rekel, da je vse kot mora biti.. od tebe pa je odvisno kako si stvari razlagaš in na njih gledaš... največji problem je ker smo omejeni in ne vidimo bistva/celote v takšnih stvareh..

 

kolko sm videl ljudi ki so zavzeli ceoloto gledanja na svet, le ti niso nikoli nič niti obsojali niti sprejemali..oni govorijo; poglej v stvari brez presojanja in ocenjevanja, le tako boš odkril resnico., odtot tudi njihov govor, da je vsak človek svet..

a kot sem rekel, mi omejenih pogledov, delimo in zavzemamo stališča in le z njimi človek nikoli ne bo ničesar dosegel, le zapletel se bo še v večja umska potovanja...

[zarya]

Vsi imamo radi sočutje, da so ljudje z nami potrpežljivi, ljubeči, si vzamejo čas za nas...vedno bolj se mi zdi, da je ravno to najbolj izpolnjujoče v življenju, to medsebojno dajanje in prejemanje.

Je pa na nas, da si v tem vrvežu kapitalizma in boja za preživetje, kjer nas egoizem kaj hitro lahko prelevi v ravnodušje za tuja življenja, vzamemo č as tudi za majhne pozornosti in odpremo srca ljudem, ki nas sprejemajo in so pripravljeni deliti sebe z nami.

 

"Življenje brez ljudi je kot akvarij brez rib."

 

xrosex

 

Poskusimo dajati, kar si želimo, da bi drugi dajali nam. Morda se bo kaj v našem življenju spremenilo.

[MiTjA 22]

<{POST_SNAPBACK}>Vsi imamo radi sočutje, da so ljudje z nami potrpežljivi, ljubeči, si vzamejo čas za nas...vedno bolj se mi zdi, da je ravno to najbolj izpolnjujoče v življenju, to medsebojno dajanje in prejemanje.   

                   

"Življenje brez ljudi je kot akvarij brez rib."     

 

xrosex 

 

Poskusimo dajati, kar si želimo, da bi drugi dajali nam. Morda se bo kaj v našem življenju spremenilo.

Res si lepo napisala! Pa tud tko je na sam da se ti zdi!

[zarya]

...o hvala za reakcijo

 

Ja, ni lahko z ljudmi, pa dostrikrat nam zavedno, hote ali nenamerno in neškodoželjno zadajo bolečino, pozabijo na nas ali pa se odnos razvije čisto drugače in ne tako lepo, kot smo sprva mislili, da se bo

 

...pa vendar na koncu ugotovimo, da se ravno skozi te izkušnje razvijamo in da lahko iz bolečine se rodijo marsikateri globoki premiki v nas

 

...ne vem...morda pa smo vsi učenci in učitelji drug drugemu...

[pika1000]

<{POST_SNAPBACK}>Vsi imamo radi sočutje, da so ljudje z nami potrpežljivi, ljubeči, si vzamejo čas za nas...vedno bolj se mi zdi, da je ravno to najbolj izpolnjujoče v življenju, to medsebojno dajanje in prejemanje.   

 

Hojla, zarya!

 

Ko si ravno omenila medsebojno dajanje in prejemanje ... jaz sem včasih razočarana, ko kje kaj preveč dajem (v smislu, da premalo dobim nazaj), ampak potem pa na nekem drugem koncu oz. od koga drugega 'dobim nazaj'.

Pa je zadeva približno zglihana

[zarya]

Ojla pika1000!

 

Ja, vem ne dobimo vedno od ljudi besed, čustev, dejanj, naklonjenosti ali karkoli je že to, kar si želimo, četudi se trudimo in hočemo dajat To me dostikrat žalosti.

 

In tako nekak v razočaranju se mi zdi, da se potem vedno najde nekdo, ki spet prinese sonce!

...odpre svoje srce, se mi zaupa, morda naredi majhno malenkost, ki se dotakne srca, ali pa zaupa misli, za katere čutim, da so podobne mojim doživljanjem, si vzame čas zame in me skuša razumet z neko potrpežljivostjo...

 

In tako se res nekak zgliha potem, tako kot si ti rekla, tak da sem zlo vesela, da si to povedla, ker si nekak potrdila, da je to valovanje res prisotno.

 

 

Pozdravček!