Prepustiti se toku življenja

[rika]

Kako se najlažje prepustiti toku življenja?

Kaj so najpogostejše stvari, misli, dejanja, ki nas pri tem ovirajo? In kako se jih znebiti, ter ne "bremzati"..... (beli Vran dal si mi mislit , pa še mišljenja drugih bi rada slišala).

[stankaa]

Vredu, to moja riba točno razume. Živeti, sanjariti, biti fizično prisoten, v mislih pa daaaaaleč. Tuhtati, gruntati, sladko si predstavljati nekaj lepega... in ostale zadeve, od katerih ostane vse skupaj samo v mislih. Potem me kak Saturn strese na realna tla in se spomnim, da bi bilo fino kaj v resnici doživet in ne samo razmišljat, temveč tudi kaj za to naredit

 

Skočit v vodo - čeprav v deročo reko in se prepustiti in opaziti vse barve naokrog in močno plavati vse do tja kjer kopno ljubi morje in se ta reka izliva v široko modrino in pri tem ves čas na vso moč uživati

 

Živeti s tokom ali malo drugače-živeti v zavedanju sedanjega trenutka in

to tako, da zavestno narediš iz dane trenutne situacije največ,

najboljše in najlepše za vse okoli sebe in s tem tudi zase...

In čeprav samo vic poveš.

[Larsy]

Ja, lahko je to reči... živi in plavaj s tokom.....

Jaz si to želim, prav želim se prepustiti usodi, naj me ponese tja, kamor moram priti... AMPAK.... mislim, da mi ni tako usojeno, mislim, da mi je usojeno, da sama priplavam, tja kamor pač moram... pa čeprav je to včasih proti toku...

Največkrat nas ovirajo naše želje, ki se včasih razlikujejo od tega kar ima usoda za nas pripravljeno... ja, iz tega se je treba nekaj naučiti.... Vedno se vse zgodi z razlogom! Vsaka slaba stvar... pa čeprav šele čez npr. 5 let vidimo, kaj je dobrega iz tega nastalo.

 

Mislim, da plavanje s tokom ni vedno v redu.... Je najlažje, vendar ni to to.....

[aquarius]

...že ko živiš si predan nekemu toku, lastnemu, tvojemu toku in če sprejemaš druge življenske tokove, ki se sočasno odvijajo s tvojim, si prepuščen življenskemu toku.Kakršnokoli bremzanje, itd. pa ustvari ustavljanje samo lastnega življenskega toka in seveda posredno ostalih.

[santos]

Zanimiva tema !

 

Jaz bom nekaj rekel iz mojih izkušenj...kar se tiče toka življenja.

Usoda je takšna, kot si jo sam/a krojiš...biti rojen za nekaj pa je spet nekaj drugega, kar nima nič veze z usodo !!

 

Delaj tisto v kar verjameš...in, če čutiš v sebi nek nemir, željo do uspeha nekaj kar bi ti sam ta uspeh dal en duševni mir...!!

Vse poti so del življenja...ena pa je tista, ki te pripelje do samega sebe...v sklopu teh poti...kar pomeni, da vsaka izkušnja ni zaman, nekaj le odneseš od te !!

 

Kar pomeni, se prepusti toku...kljub temu v tem bodo zmeraj ene ovire, prepreke, sam moreš pazit, da ne naletiš na slap...saj le redki preživijo !!

[Marsa]

Lustna tema.

Ja, prepustiti se toku, to ribe dobr vemo in znamo - a tu je caka, nekatere se pol prevec prepuscajo... (mo)...

 

Kaj nas ovira?

Nic.

Nase lastne omejitve pac (*lastne* toliko kolikor so pac lahko, glede na to, da zivimo pac nekje, v skupnosti in tko).

 

Menim da je to fajn kvaliteta, da bi vsakdo mal vec tega lahko fural...

Prepuscanje toku zivljenja recimo ne pomeni prepuscanje custvom.. (ker je kao zdaj glih pac tak tok ). Ampak tudi.

 

[seal]

hmmmm lepo se sliši prepustiti se toku življenja.. samo v resnici na žalost ni tako preprosto mislm,da imamo vsi ljudje dano veliko možnosti in potencialov v življenju za izkoristit in jasno je,da nekateri jih,druga pa ne.. Jaz na življenje gledam kot na nekakšno "odprto cesto" , ki ima križišča in smeri na vsakih nekaj kilometrov in od tebe je odvisno, kam boš zavil oz. katero pot boš izbral..seveda so dolge in težke poti, tako kot tudi kratke in lahke..pa verjetno za večji uspeh ne obstajajo prav kratke poti..Tako, da prepustiti se toku življenja zame pomeni bolj pot v neznano...sej v določenih stvareh se strinjam,da se prepustiš toku,samo na poti življenja in ustvarjanja družine,materialne preskrbljenosti(če lahko tko rečem) in tako dalje... pa se mi zdi da ni ravno neki tok,ki bi se mu prepusil naj se zgodi.... upam,da nism preveč zakompliciral

[coccinelle]

Kako se prepustiti toku... hm, ne vem... razmišljam... pravzaprav sem zelo malo stvari v lajfu načrtovala... večinoma so se 'kar zgodile'...

Tistih nekaj stvari, za katere sem imela 'svoje načrte', pa je nazadnje tudi krenilo svojo pot, tako da... izgleda, da je prepuščanje toku moj način življenja...

 

Vsakih toliko časa uleti v moj lajf nekaj ali nekdo, ki me pretrese, nekaj nauči ali na drug način spremeni moj način dojemanja sveta in okolice... čeprav včasih (pre)pozno spoznam potencial, ki ga 'tisto' prinaša... ravno zato mislim, da je včasih dobro, če tudi sam malo pobrcaš in nekajkrat zamahneš z rokami, pa čeprav ne nujno proti toku...

 

Mah, kar neki sem naložila... ribji bluz pač...

 

[loncek1]

...ena pa je tista, ki te pripelje do samega sebe..

 

kako veš???

[cigancica]

prepuscam se toku.jutri grem bluzit,najbrz kr na stop po sloveniji......komaj cakam vsa presenecenja na poti

[free]

ne prepuscam se. no, saj 0 vec tko kt ucasih.

zrat partnerskih odnosov :xx!: fak ceu.

no ja, vsaka zadeva ma tut obratni odtenek ane! tko da upanje ne izgine!!

diham pa se vedno!!!

[aiwa]

tok življenja prinese veliko lepega če smo pripravljeni sprejeti...

[Guest sstane]

<{POST_SNAPBACK}>prepuscam se toku.jutri grem bluzit,najbrz kr na stop po sloveniji......komaj cakam vsa presenecenja na poti    

Da te kdo ne zlorabi

[češpljica]

itak......ma to so obrabljene fraze..k z realnostjo nimajo nič......

 

bi bilo lahko in lepo po eni stran preustiti se...ampak trde noge na tleh...ne dovoljujejo spuščanja po strugi...preveč ajsi.....

[free]

ja, res je.

------------

tok življenja prinese veliko lepega če smo pripravljeni sprejeti...

[aiwa]

eni se pa bojijo in tako veliko lepega zamudijo

[Pika Pikica]

Go with the flow...me zanima, kako bi blo, če bi se zmenl, da bi bli en dan vsi 100% odkriti in bi delal, to, kar nam paše in bli z ljudmi, ki jih v resnici želimo...štala...kdo je za? Kak kandidat? Ja, sam jst lohk s tako mem foro vn pridm!

[ananta]

Vse je deterMiniRano. Po celem živlenju spreminjanja bodoćnO5ti to vem. Če je vse determiniRano, naRedi najboljše da bo najboljše determiniRAno.

[Robida]

Pozdravček vsem skupaj. Pa da slišite še eno razmišljanje.

Eno leto bo kar sem hudo zbolela (operacija, kemoterapije...). Nikomur ne želim da da to skozi, vendar že spoznanje-diagnoza je sprožila šok in pa tisto "zakaj ravno jaz", "a zdaj pa še to".... Že do takrat sem prebrala kar precej knjig o osebni rasti, vendar mi nekako ni in ni uspelo narediti res nekaj sama s sabo. No ko sem pa v roke dobila diagnozo me je pa kar zrukalo. Takrat so pa prišla ta branja prav, da sem vsaj približno vedela kaj in kje moram iskati. "Hvala Bogu,da sem dobila raka" in da sem dobila še eno možnost; prvič da pospravim za nazaj in se zamislim kako od tu naprej. Prišli so kontakti z ljudmi, ki so bili v podobni situaciji in z ljudmi iz medicine, ki so mi v teh hudih časih govorili:

- tistega življenja do sedaj ni več

- spremeni življenje popolnoma

- razmišljaj popolnoma drugače če hočeš živeti

....

Verjemte, v začetku sem jih poslušala s čudnimi občutki, vendar sem nekako vedela da imajo prav, posebno tistim, ki so vse to uspešno dali skozi.

 

K sreči imam tudi moža ki je malo izven normalnih ljudi, tako da sva skupaj delala, prvič zame in nato tudi zanj, kajti tudi zanj je bil to hud šok.

 

Po vsem tem sem prišla do tega da je življenje zelo enostavno, samo mi smo ga zakomplicirali v tri štuke. Vsi imamo razne probleme. Ene lahko rešimo takoj, druge malo kasneje... Vsi imamo v glavah včasih zmedo. Včasih se smilimo sami sebi. Ja jaz si rečem, no ja saj sem res boga ampak vse bo tako kot je treba. Ko me kaj zaskrbi si rečem, vse bo tako kot je trebe in tudi vse ob pravem času. Nič se ne da sforsirati, vse pride ravno pravi čas zame. Ko je kakšen problem, če ga lahko rešim ga rešim, za ostale si pa rečem, vse bo ob pravem času zame.

 

Ugotovila sem kako zase najdem mir in tisti pravi utrip življenja. BOŽJI RITEM. Nikoli nisem bila ravno "verna" v pravem smislu besede, ampak, vedno sem čutila da obstaja neka sila. Zdaj še kako verjamem. Ravno ta sila mi je dala še eno možnost. Jaz pravim eno možnost ŽIVLJENJE".

 

Če sem komu dala kakšno smernico me zelo veseli. Če bi kdo želel še kakšno misel od mene, kar.

 

Še en pozdravček vsem

[Misty]

Robida, res si povedala tako kot je. Kjer je volja, je tudi uspeh.

 

Res si najveckrat sami zakompliciramo zivljenje, vcasih pa tudi drugi.

 

Ce bi dobesedno jemali stavek "prepusti se toku zivljenja", bi bilo to isto kot bi rekel "vzemi vse kar ti zivljenje ponuja", ampak saj smo vendar izbircni, kriticni, tehtamo moznosti, razmisljamo.....

 

Ce bi se res prepustili toku (ah eni se ze), bi to pomenilo, da bi ziveli od danes do jutri. Danes uzivaj, se veseli....ker jutri ne ves ce bos se lahko. Ne. Smo prevec razumni in gledamo vnaprej in pretehtamo vse kar ima lahko kaksne posledice (dobre ali slabe) v prihodnosti, predno se odlocimo kako in kaj bomo storili.

 

Je pa res, da se vcasih prevec obremenjujemo zaradi kaksnih stvari in to gre le nasemu zdravju v skodo. Zato tudi jaz pravim, da se pac ene tezave da resit takoj ene pa pac prelozimo na cas ko jih bomo zmozni resiti.

[Robida]

Ja kje ste vsi? A ste bli tolk šokiran nad mojo zgodbo? Takih in podobnih zadev je na tisoče. Vse je pa odvisno ali vtakneš glavo v pesek ali pa si sposoben povedati vsakemu.

[Misty]

<{POST_SNAPBACK}>Ja kje ste vsi? A ste bli tolk šokiran nad mojo zgodbo? Takih in podobnih zadev je na tisoče. Vse je pa odvisno ali vtakneš glavo v pesek ali pa si sposoben povedati vsakemu.

 

Robida ves si cisto prav povedala. Moj oce je umrl za rakom pred 4 meseci. Ko je pred 3 leti zbolel, je bil tudi za nas sok. Pa vse tiste ponovitve kemoterapij, pa izpadanje las, pa izguba apetita.... Smo mu hoteli pomagati, ampak jaz pravim in to je tudi res, da ce obupas, ti nobeno zdravilo ne bo pomagalo. Zato pravim, da pri taki stvari nikoli obupat.

 

Raka si je potrebno makar narisat na kos papirja in okoli njega nase obrambne celice, kako ga grizejo, manjsajo....Se boljse je, ce si ga zvizualiziramo v mislih in si predstavljamo boj med celicami v samem telesu. Pa gibanje, zdrava prehrana....to ze verjetno vse ves....naj bo za druge.

 

Sem pa brala takrat eno dobro knjigo o tem in ugotovila, da vse bolezni nastanejo zaradi neustrezne prehrane, skodljivih substanc (cigareti, alkohol...), stresa. To slednje najbolj vpliva in ce se ne izkasljamo (tegob, ki jih imamo), da jih nekomu zaupamo, se to slej ko prej pokaze na zdravju.

 

Zato pa drzi pravilo, da je smeh pol zdravja.

[alef]

Ja to je fino, prepustiti se toku...

Nič se ni treba matrati, samo te nese naprej, super...

Ampak od cajta do cajta je dobro pogledat malo na breg...

Da te ne odnese predaleč

[Misty]

<{POST_SNAPBACK}>Ja to je fino, prepustiti se toku...  

Nič se ni treba matrati, samo te nese naprej, super...    

Ampak od cajta do cajta je dobro pogledat malo na breg...

Da te ne odnese predaleč

 

[tai-chi]

zanimivo, glih vceraj sva imela s prjatlom to temo.

 

plavanje s tokom ... predstavljam si dejansko cloveka (kakor na tisti Oshotovi karti), ki se prepusca da ga nese tok reke naprej ... sam flow nic drugega, prepuscanje zivljenju in zaupanje, da je vse prav tako kot je, nic upiranja ... s tem ohranis sproscenost in odprtost, da stvari lazje tecejo tko kakor so itak ze zapisane. ce pa plavas navzgor in se upiras al pa lovis breg pa je zlo naporno in tezko, pa se v pravo smer ne gres.

To pomeni, da dejansko zaupas, da vse kar se ti dogaja je prav, pa ce je se ne vem kako hudo, ampak zivljenje te s tem pelje na dolocene poti, ki so zate dobre ... vem, tezko je vcasih najti tisto zaupanje .

 

Ampak dejansko kako pa se vedno ohraniti nepasivnost in zaspanost?

Nekdo bi se lahko hitr zacel prepuscat vsakodnevnim posedanjem v fotelji pred TV-jem z cipsom v roki, pa bi rekel saj plavam s tokom!

To dejansko ne pomeni nedelo, lezanje, ok saj tudi pase kdaj pa kdaj ... he, he

 

 

Tko kot poje en moj prijatelj: zivljenje je pot, kjer rastejo spomini ...