Prepustiti se toku življenja

[VITO]

Kako se najlažje prepustiti toku žiljenja si si že odgovorila z vprašanjem

Ovira te vsaka stvar, misel in vsako dejanje !

 

Nič akcije, samo bivanje zdaj in tuki ali kje drugje, saj je vseeno, VSEENO VSE JE ENO.

Ma prvo moraš hoteti videt, da te nihče drug za nič ne ovira, razen vsak sam sebe.

Vse , ma prov vse so samo izgovori.

Ko enkrat zagledaš svoj EGO se začneš smejat sebi in vsem.

Prvič v življenju si svoboden pred samim seboj in nimaš več ovir

Stopiš na pot. In se začneš opazovati. sebe, odnose, razmerja, vzroke , hotenja ...............

Važna je le pozornost, da vidiš , da slišiš, da gledaš in da poslušaš, da čutiš ..

Stvari vidiš drugače brez lastne omejitve, saj se ne bojiš več nič , ker živiš zavestno spoznavaš akcijo-reakcijo

in se semeješ

vidiš kako se osvobajaš pred samim seboj

začenjaš razumeti druge

nikamor se ti ne mudi, nič te ne živcira, prepuščaš se trenutku, toku življenja

Tako iz začetnega boja s samim seboj postane vsakodnevna igra

Kdo bo imal ta trenutek? Moj EGO z mislimi in aktivnostjo ali SAM z tišino in mirom in se smeješ egotu ki zgublja

in se smeješ egotu ko poskuša dan za dnem ob vsaki priložnosti kaj bluzit

in se smeješ ko jih dobiš po glavi...saj veš zakaj ...vzrok posledica... vse si kreiraš sam...

Lahko pa si večno iščeš izgovore da se ne moreš prepustiti toku življenja zato ker ...

In res je teško, na začetku, saj umira vse tisto kar si mislil da si.

a na poti nastaja nov, brezpogojni, mirni, razumevajoči, pozorni opazovalec, zdaj in tukaj, prepuščen toku življenja, poln smeha v sebi, brez strahu in pričakovanj, biva

in gre zdaj spat in jutri spet lajf in boj z egotom

Aja sklep: Le tvoj EGO in sam sebi si ovira za vse in le sam imaš rešitev za vse.

 

lahko noč

[rika]

<{POST_SNAPBACK}>Kako se najlažje prepustiti toku žiljenja si si že odgovorila z vprašanjem

Ovira te vsaka stvar, misel in vsako dejanje !

 

Nič akcije, samo bivanje zdaj in tuki ali kje drugje, saj je vseeno, VSEENO VSE JE ENO.

Ma prvo moraš hoteti videt, da te nihče drug za nič ne ovira, razen vsak sam sebe.

Vse , ma prov vse so samo izgovori.

Ko enkrat zagledaš svoj EGO se začneš smejat sebi in vsem.

Prvič v življenju si svoboden pred samim seboj in nimaš več ovir

Stopiš na pot. In se začneš opazovati. sebe, odnose, razmerja, vzroke , hotenja ...............

Važna je le pozornost, da vidiš , da slišiš, da gledaš in da poslušaš, da čutiš ..

Stvari vidiš drugače brez lastne omejitve, saj se ne bojiš več nič , ker živiš zavestno spoznavaš akcijo-reakcijo

in se semeješ

vidiš kako se osvobajaš pred samim seboj

začenjaš razumeti druge

nikamor se ti ne mudi, nič te ne živcira, prepuščaš se trenutku, toku življenja

Tako iz začetnega boja s samim seboj postane vsakodnevna igra

Kdo bo imal ta trenutek?  Moj EGO z mislimi in aktivnostjo ali SAM z tišino in mirom in se smeješ egotu ki zgublja

in se smeješ egotu ko poskuša dan za dnem ob vsaki priložnosti kaj bluzit

in se smeješ ko jih dobiš po glavi...saj veš zakaj ...vzrok posledica... vse si kreiraš sam...

Lahko pa si večno iščeš izgovore da se ne moreš prepustiti toku življenja zato ker ...

In res je teško, na začetku, saj umira vse tisto kar si mislil da si.

a na poti nastaja nov, brezpogojni, mirni, razumevajoči, pozorni opazovalec, zdaj in tukaj, prepuščen toku življenja, poln smeha v sebi, brez strahu in pričakovanj, biva

in gre zdaj spat in jutri spet lajf in boj z egotom

Aja sklep: Le tvoj EGO in sam sebi si ovira za vse in le sam imaš rešitev za vse.

 

lahko noč

 

Vito

lepo si to povedal,

globoke besede za preštudirat.....

[julijana]

Ja, besede so že kul in že neštetokrat prebrane(podobne), kaj pa dejanja v realnem življenju

[tai-chi]

Vito, hvala da si me spomnil , ker v toku zivljenja hitro pozabim

[VITO]

Besede same ne pomenijo nič, nihče te ne more nič naučiti. Vedno boš sama s seboj.

Besede so nujno zlo, ker žal ne obvladamo prenosa misli. Lahko ti nudijo samo pomoč na poti spoznavanja. Samo kar boš sama dojela, NE razumela, te bo osvobajalo.

DEJANJA: Začni najprej z opazovanjem drugih ker je to lažje kot opazovati sebe.

Če pozorno opazuješ ljudi in jim res prisluhneš, ugotoviš da je vse (skoraj) le čvek.

Potreba po govorjenju, praznenje.

Opazuj kako se v bistvu nihče s teboj ne pogovarja, ampak samo ispoveduje svoje strahove, pričakovanja in pretekle dogodke. In potem si ti na vrsti da poveš svoje straho...... Nihče noče bistva, noče vedet resnice o ničemer, ker če bi vedel, bi vedel da marsikaj - večine sploh ne razume.. In to boli. Začutiš Ego.

Lepše si je utvarjati da bo vse že bolši. V bistvu ne živiš ampak razmišlaš kaj se ti je zgodilo in kaj boš oziroma še moraš narediti. Živiš pa ne , nisi s tokom si obtičal v kaj sem in kaj bom in dokazovanju samega sebe. Ko ustaviš tok misli greš naprej , se začne tok življenja.

 

Torej dej bodi en teden res samo pozorna na čvek z vsako osebo. Kaj ti res hoče kdo povedat. Spoznala boš da se v bistvu nihče o ničemer s teboj ne pogovarja. Ampak samo prazni kar se mu trenutno dogaja v glavi ali mu ostaja še nepovedano.

Po enem tednu začni opazovati svoje misli ko hočeš komu kaj povedat ali odgovorit. In spoznala boš ... to boš ti povedala

 

ŽELEL SEM TI SAMO POVEDATI DA SE DA. Ker se še spomnim kako je bilo z mano, vem da večina samo govori o tej tematiki, v stvar pa ne verjame, jo spremeni v besede, materializira (ne da bi se tega zavedali). Ker ko se lotiš samega sebe moraš konkretno delati vsak dan vsak trenutek, kolikor ti uspe, če ne druzga si moraš najti izgovor in če si pozoren to opaziš

in se smeješ samemu sebi kakšna mona si

Ni enkratne zmage, si večni zmagovalec in večni poraženec in po dooooolgem vztrajanju lahko enkrat zmagaš za vselej, ma to sploh ni tako pomembno, važno da si pozoren in rečeš bobu bob, takrat si se prepustil toku življenja, živiš, zdaj in tukaj, bivaš.

 

Kolko besed, groza, to bo sigurno sprožilo tok misli v moji glavi in Ego bo skušal stvari materializirati, zato grem zdej sedet malo v tišino da spraznim glavo.

 

Sklep zase: Tudi jaz še zmeraj rabim besede ma enkrat.....

[Dadika]

VITO...zelo zanimivo

[lia]

Torej dej bodi en teden res samo pozorna na čvek z vsako osebo. Kaj ti res hoče kdo povedat. Spoznala boš da se v bistvu nihče o ničemer s teboj ne pogovarja.

ŽELEL SEM TI SAMO POVEDATI DA SE DA. Ker se še spomnim kako je bilo z mano, vem da večina samo govori o tej tematiki, v stvar pa ne verjame, jo spremeni v besede, materializira (ne da bi se tega zavedali). Ker ko se lotiš samega sebe moraš konkretno delati vsak dan vsak trenutek, kolikor ti uspe, če ne druzga si moraš najti izgovor in če si pozoren to opaziš

in se smeješ samemu sebi kakšna mona si

 

Sklep zase: Tudi jaz še zmeraj rabim besede ma enkrat.....

 

 

 

 

[julijana]

[aiwa]

rabim eno veslo ... ta tok me kr nekam odnaša

[Robida]

Zanimivo pri vsem tem je to, da velikokrat prebiramo ali poslušamo: postavi si cilj, naredi načrt, zapiši termin... Vse skupaj je samo en kup navlake. ŽIVETI po moje pomeni kot sem nekje prebrala: ŽIVI PO EN DAN HKRATI! IMEJ VERO IN BODI POTRPEŽLJIV.

[aiwa]

ja sej neke okvirne načrte si morš mal delat, da maš kšne cilje in kej k te veseli pa tko... sam če pride kej druzga vmes...

[Robida]

No ja seveda, pametno je vedeti kam greš, ampak da za dosego tega cilja greš z glavo skozi zid... Življenje samo ti pove ali je pot za ketero se odločiš pravilna. Vem da takrat če se ti na pot postavljajo same ovire, potem je s potjo za katero se odločiš sigurno nekaj narobe, ali ni prava zate ali je pa treba nekaj spremeniti.

[Titania]

Jaz pa mislim, da je odločilna moč spoznanja in razsojanja, kdaj se prepustiti toku življenja in kdaj ne. Ker včasih pa le življenje postavi pred nas kakšno nalogo. Največji sovražniki takšnega razsojanja so naše navade in posledično tudi ego. Nedejavnost ni prepuščanje toku, prava harmonija s tokom življenja je pravilna dejavnost - da narediš tisto, kar je prav (in ne tisto, kar bi bilo najbolj ugodno v dani situaciji). S tem pa se že oddaljuješ od ega. Saj ego sam po sebi ni sovražnik - potrebno je ugotoviti, kdaj postane ovira in da ni ego tista stvar v življenju, katere se je treba oklepati. V začetku naše poti je zelo potreben: v smislu, da se odcepimo od jate in začnemo misliti s svojo glavo...ko pa nas začne ovirati na naši poti, pa ga je pač treba preseči. Presega pa se ga v malih stvareh v vsakdanjem življenju. Ker duhovnost je tisto, kar delamo vsak dan, cel dan - in ne samo večerna/jutranja meditacija.

 

Krasna debata!!!Sem po dolgem času šla malo na lunin net, pa me je kar not potegnilo:)

 

Lep pozdrav!

[Robida]

Kaj pa je po tvoje prava odločitev oziroma pravilna odločitev?

[daisy]

Po moje je prepustiti se toku živeti tukaj in zdaj z zaupanjem, da se vse vedno zgodi tako, kot je za nas najbolje.

To pa mi nikakor ne pomeni pasivno sedeti križem rok in čakati kaj se bo zgodilo, ampak poslušati svoj notranji glas, intuicijo in imeti neke svoje cilje, želje, in delati v tej smeri- ampak sproščeno. Morda nas res najbolj ovira ego, čeprav tudi ego mora biti.

 

Kaj je prava odločitev in kaj ne? Vse je PRAV, nič ni narobe. Vsaka stvar nas vodi v neko izkušnjo, spoznanje- takšno ali drugačno.

[tai-chi]

"postani voda," hočem rači, postani tok; ne zastajaj!

Premikaj in gibaj se kot voda.

to gibanje ima v sebi nekaj lepih reči. Ena je, da gre vselej v globino, vselej išče najnižjo točko.

Ni ambiciozna, ni ji do tega da bi bila prva, hoče biti zadnja.

Ambicija pomeni vzpenjanje navkreber, voda teče navzdol in išče najnižjo točko, noče biti nič posebnega. Ni ji do tega da bi se razglašala za edinsvetno, izjemno, enkratno. Nima ideje ega."

 

Vsak trenutek življenja imamo na izbiro, da stopimo v tokove življenja in se jim predajamo ali zaplavamo proti toku.

 

 

by Osho

[mushi]

pa je tole prepustit se toku življenja... a ni to skor mal preveč pasivno?

[tai-chi]

ma ne ... odvisno kako gledas

[mushi]

ja, sej.. sem v takem obdobju ko vem da se je treba mal slow downat, sam... mi je to full čudno.. jst sem len tip, pa mi paše kako tako leno popoldne, al pa cel teden, sam tist sam sebe dat na easy, da lajf začneš z druge perspektive gledat, v situacijah umirjeno reagirat, da se res tko skuliraš.. pa prepustiš toku.. to mi je pa full težko, ko skoz neki planiram lajf..

[tai-chi]

biti pasiven in hkrati aktiven

[free]

Da. biti sprejemljiv in hkrati aktiven!

 

najprej delo na sprejemanju. ko sprejmemom ocistimo, se odvezemo od prepricanj, se naredi prostor. prostor v katerega lahko pride ideja. ideja se prepusti nagibu in nagib naredi akcijo, ki je lahko cista. ideja lahko pride iz potrebe ali iz vedenja in cutenja. kakor tudi se cesa drugega.

ce ideje, nagiba ne storimo takrat, takoj, ipd,...se lahko vmesa um. in ta lahko naredi akcijo nepopolno in karmicno.

 

dihanje dela prostor in s tem tudi sprejemljivost.

 

by me

[kamikaze]

Hm, free..... a si ti to iz kšne zenovske knjige prepisal

[daisy]

Meni so enkrat to takole razlagali:

Če greš proti toku, vetru, rineš, se upiraš, - si na mestu, ne prideš nikamor, valovi in veter ti polomijo jadra, barko.....

Če se prepustiš toku, vetru, lahko odjadraš kamor želiš- sam upravljaš barko, izkoristiš tok, veter itd.... Imeti moraš močan gredelj (se reče tako tisti stvari, ki je v vodi da drži smer in da barki stabilnost?) če znaš jadrat, greš lahko kamorkoli.. s tokom ali proti toku... Jadro prepustiš, da zaplapola z vetrom, barko s tokom, da se UMIRI, potem pa jadraš.... po svoje...

 

Pa še primer breze... breza je prožno drevo. Je čvrsto ukoreninjeno, po drugi strani pa upogljivo.... Kako drugo bolj togo drevo se v vetru zlomi in veter ga odnese s sabo. Breza pa se prilagaja vetru in obstane na svoji zemlji, veter je ne odnese. Na nek način se prepusti, po drugi strani pa ohranja svojo celovitost.

Tako naj bi mi šli skozi življenje. (Vizualizacija breze je tudi odlična meditacija za prizemljitev - iz nog poženemo korenine in črpamo zemeljsko energijo, se učvrstimo, "zgoraj" pa razširimo roke v krošnjo in sprejemamo spiritualno energijo. Prepiščamo se toku življenja in enostavno SMO )

 

Na to temo sem bila na eni najboljših delavnic doslej. Vodil jo je Richard Farmer iz Anglije.... Med drugim smo delali v troje.... eden je stal na miru (kot breza), zaprl oči in se poglobil vase, dva pa sta ge prijela za roke in z njimi krožila, gibala naokoli.... Moral si ostati stablen, to pa je pomenilo do neke mere se prepustiti gibanju, sicer si izgubil ravnotežje.

[kamikaze]

Lepo napisano...

 

Tudi ves sistem tai ji quiana, kung fuja in ostalih kitajskih veščin (za japonske ne vem ) je tako - noge so trdno na tleh, iz pet prihaja energija chi, ki jo preko bokov pošiljamo v roke, gornji del telesa je pa kot krošnja breze - gibljiv, prožen in ne da se ga zlomiti.....

[free]

ne, sej sm napisu, da: by me

iskusnje stari iskusnje, ki jih ni nkol prevec, prevec je sam posledic

he he

----------

Hm, free..... a si ti to iz kšne zenovske knjige prepisal