Kaj vidite kot znak "zdravega" odnosa?

[sari]

Torej: pred kratkim sem brala Sprememba v srcu in se zgrozila - pa saj jaz ja trpim za odvisnostjo od odnosov!!!

Pa tako rada sem na peklenski gugalnici ...

 

Zaradi travm iz otrostva smatram kot zanesljiv znak ljubezni to, da nekdo precej grdo in brezobzirno ravna z menoj... Ce ne se mi zdi, da me ne mara in me neha zanimati - ter jaz postanem brezobzirna. Seveda ne iz ljubezni, ampak preprosto iz brezbriznosti.

Verjetno je pa tudi na dnu tega le strah pred biti zapuscena in neumestno prepricanje, da nisem dovolj dobra.

 

Sej se ni mislim samo pritozevat in jamrat.

 

Kar me zanima je to: kaj so znaki, da je nek odnos zdrav? Da ni zgolj podozivljanje travm iz otrostva na 100-to varianto.

 

Nekaj mojih predlogov:

- od drugega ne pricakujes necesa, cesar mu tudi sam ne nudis ( ne vem, da ti je kar naprej na razpolago ipd.)

- ne silis se pocet necesa, kar se ti zdi, da bi moral, ker da to oni drugi pricakuje od tebe

- da se res pocutis 100-procentno ti, ko si s to osebo

 

Se kaj??

[Piko]

Sari, čeprav sem se že ubadal s tem vprašanjem, koliko in če sploh sem odvisen od odnosov, še vedno ne vem pravega odgovora. Vem le, da mi ga drugi ne morejo dati. Torej opazuj se, pa ne vtakni se prav v vsako situacijo v knjigi, kot da je tvoja točno taka, oseben odnos najdeš, če sprejmeš zgodbo neosebno.

Ena knjiga, ena zgodba, to je začetek.

[vanyuska]

Ojla!

 

Jaz sem tudi prebrala Peklensko gugalnico pa še kakšno drugo od Sanje Rozman.

 

Kaj je zdrav odnos je pa ful težko definirat.. po moje, da je takrat, ko si sam cel in se ne prikljaplaš na druge osebe; pa zdi se mi da se čuti, da sam pri sebi čutiš kaj je res zdravo pa kaj ne.. jaz zdej vem, da je bil prejšnji partnerski odnos čist odvisniški, iz moje strani še tolk bolj. ..zdaj mi je prav jasno kolk bolano je blo to, prej tega nisem čutila.. ne vem kaj pa bo, ko bom kakšen nov pomemben odnos začela gradit.. mogoče bo šlo spet vse po istek kopitu..

 

Aja, pa če si odvisen od odnosa si skoraj obvezno odvisen tudi ali od hrane, cigaret, alkhola, sanjarjenja, nakupivanja, iger na srečo. Zmeraj je še nekaj zraven.

 

Lp,

V.

[rachek]

<{POST_SNAPBACK}>

Se kaj??

Zmožnost tvornega dialoga ....

 

Drugače pa sem jaz prebral vse njene knjige. Sedaj berem že drugo Rugljevo.

[Marsa]

O Rachek, super, sem ravno danes hotla komentirat, da morda pa Rachek opazi, pa nisem hotla v tvojem imenu govort al pa sugerirat, obljubljat..

[sari]

eh vcasih ko sem bla s kom, sem imela obcutek da to kaj sem, ko sem z njim, sem komaj se jaz ( po moje se dusa v takih situacijah cisto zares v veliki meri umakne iz telesa)

 

to da smo odvisniki vedno odvisni se od cesa drugega je pa cist res (jaz ze doooolgo opuscam kajenje)

 

a mislite, da se odvisnosti od odnosov lahko clovek "ozdravi" sam, ali pa nujno potrebujes pomoc?

[mačky]

Men se je isto dogajal, pa se mi sedaj ne več. Vzela sem si čas za razmislek in sem začela reševat stvari pri sebi. Naletela sem na nekoga, ki mu veliko pomenijo enakovredni spoštovanja vredni odnosi in mi zna vračat vse kar dam. Ni nujno, da rabiš pomoč, se pa po mojem redko kdo reši tega...

[julijana]

<{POST_SNAPBACK}>Men se je isto dogajal, pa se mi sedaj ne več. Vzela sem si čas za razmislek in sem začela reševat stvari pri sebi. Naletela sem na nekoga, ki mu veliko pomenijo enakovredni spoštovanja vredni odnosi in mi zna vračat vse kar dam.

Mačky -js tud. Mislim, da dobiš v življenju točno to , kar si sposoben prenesti. Ko si siguren v to kaj si želiš in česa ne , vlečeš nase take ljudi in dogodke, ki ustrezajo tvojim željam in zahtevam...Sem se spomnila: partner je tvoje ogledalo, ne razbij ogledala..... xrosex

Drži se, nisi sama

[lia]

Hi, hi, ...potem pa resnično nisem sposobna prenest pocukranosti,pa lepega

mi sam ojstro pa kraftig sede

[aiwa]

joj lijček trapek hehehe... se ti morm nasmejat.

[Lena77]

Po naključju sem našla tale forum, pa me zanima, če tale situacija spada pod to področje:

Poznam primer, ko je oseba dobesedno odvisna od moških, napaja se s tem, da ji moški laskajo in ona koketira z njimi, spi z njimi, oni pa jo imajo itak samo za spolni objekt...In ona to zamenjuje s prijateljstvom in ljubeznijo. Vsako osebo moškega spola skuša zapeljevat, čeprav ji sicer ni nevemkako všeč v takem pogledu. Najraje se potrjuje s tem, da skuša dobit tipa, ki ima punco. To ji še sploh nabije samozavest. Vsaka ženska je tako tekmica in ovira, moški pa trofeja. Po drugi strani je vedno znova prizadeta, na kar se spet odzove z "Moški so itak vsi prasci, rabim jih samo za zapolnitev prostega časa." A sicer je odvisna od njihove potrditve, živi za njih, liči se za njih, hujša za njih, VSE samo za njih in ne zase. Recimo, je zelo vitka, vendar ji je en tip rekel, da se mu zdi, da bi morala malo v rit zgubit in zdaj hujša in hoče bit popolna zanj. Vedno se smehlja in sploh ne ve , kaj so sploh čustva. Na vsake toliko se zlomi in razjoče in ob tem ponavlja stavke kot:'... ne morem se nonstop smehljat...vsi hočejo bit z mano...kaj mi je, saj lahko ja dobim vsakega, ki ga želim'... Dva dni je potem tiha in noče govort sploh, lepo potlači vse vase, po dveh dneh pa zopet frfota, koketira, jim seda na kolena...Kot da je njena dolžnost, da ugaja in to počne. Če tip pokaže interes, se malodane čuti dolžna, da spi z njim. "Če pa pravi, da sem mu všeč....No ja, hm, saj ni tako slab..."

Da ne bom dolgovezila - razumete poanto?

Ali kdo ve, če je v tej knjigi opisan kak podoben primer? Ali pa kdo pozna kako drugo literaturo na to temo?

Aja, še to. Želim ji pomagat, čeprav je tud mene zabilo, ko sem ugotovila, da misli, da jo celo moj fant hoče podret. In da me šimfa pred njim. Pa se sicer veliko druživa in sem mislila, da sva frendici, da smo vsi frendi. Vendar vseeno mislim, da zna biti tudi zelo v redu oseba in da dejansko trpi za nekakšno duševno motnjo. Zato ji (še) želim pomagat. Če je sploh smiselno se matrat. Kaj mislite...?

Mislite, da bi blo fajn. če bi ji dala za prebrat kako od knjig Sanje Rozman? Katero?

Če bo sploh hotla dojet, ker se mi zdi, da vse negira...

 

 

Hvala vnaprej.

[Milf]

Tej tvoji kolegici bi menda sam kak hepatitis pomagal, ker dvomim, da bo kogarkoli poslušala dokler ne bo naletela na mino, tako ali drugačno.

[sari]

Ful je naporno s takimi. Vidis kako se pofucka na vse okrog sebe, istocasno pa kao razumes, da to pocne izkljucno is gromozanskega nezaupanja in sovrastva do sebe.

 

In to je tudi ena od mojih ze dlje casa trajajocih dilem. A se spopast oz. pomagat oz. posvetit vsemu, kar ti pride na pot (ker pac verjames, da te vse doleti z razlogom) ALI si izbrat, na katerih bojiscih se bos boril in iz katerih bos mirno, brez slabe vesti, odkorakal. Zadnje case se bolj nagibam k drugemu - ker kar pocnem in za kar se odlocam, to sem.

 

Po moje niti ne mores niti se nimas pravice vtikati se v to punco. Jaz bi jo tolerilala, kolko mi bi pac pasalo in prekleto pazla, da se do mene vede korektno.

Ce bi pa ona zacela z drugimi kartami igrat, bi pa seveda tud jaz.

[Lena77]

Ja, tudi jaz se čedalje bolj nagibam k temu, da bi pustila vse skup na miru. V preteklosti sem pogosto padala na podobne fore in izgubljala energijo na račun problemov drugih. Takih problemov, kjer itak nisem mogla pomagat, sem se pa presekirala za brez veze...Več, kot zaradi lastnih... Punca je čisto dovolj stara (26).

[Omeed]

Tale zgodba, ki jo opisuje Lena me zelo spominja na eno podobno situacijo, ki jo pisuje Bruce Goldberg v svoji knjigi o preteklih in prihodnjih življenjih (nedavno izšla pri založbi ARA). Prebere naj si zgodbo nimfomanke. Razlogi so gotovo v preteklem življenju. Sicer pa, dokler ta oseba ne bo sama začutila, da je s tem kaj narobe in ne bo imela želje, da se kaj spremeni, ne pomaga nič.

[rachek]

<{POST_SNAPBACK}>Po naključju sem našla tale forum, pa me zanima, Da ne bom dolgovezila - razumete poanto?

Ali kdo ve, če je v tej knjigi opisan kak podoben primer? Ali pa kdo pozna kako drugo literaturo na to temo?

Razumem poanto. Sem spoznal preko interneta eno tako pacientko. Jo je tako zelo bolelo, ko sem ji rekel, da nisem ravno prepričan v to, da bi se želel še kdaj srečati z njo ...

 

Drugače pa takšnega primera ravno ni v Sanjinih knjigah, saj je odvisnost od odnosov zelo široko področje. Recimo ta "moja pacientka" je takrat še imela fanta, ki jo je kasneje pustil, je pa na veliko koketirala z moškim delom okolice, tip pa je besnel ... seveda je ona ves čas trdila, da ona pač nič ne dela takšnega (in ga dvakrat prevarala) ... ipd, ipd ... Če pa prebereš vsaj dve knjigi, pa lahko ugotoviš, da gre pri tvoji prijateljici za tipično odvisnico od odnosov ...

[Ksenia]

v teh dneh spet omenjamo Sanjo Rozman, mogoče bo ta tema komu prav prišla...

grem jaz nazaj Divjega moškega brat - predno še kaj izvlečem iz prašine