Kako narediti največ dobrega za človeštvo?

[Boudika]

misliim, da je v sloveniji se vedno premalo prostovoljstva.

 

To področje je obupno neurejeno in kaotično. Raje bi videla manj prostovoljstva, pa tisto kvalitetnejše. Po drugi strani pa bi se morali vprašati, zakaj rabimo prostovoljstvo - zakaj je naša družba tako neurejena, da se moramo iti takšne korekcije. Prostovoljec si itak lahko vsak dan, ko pomagaš sosedu ali tujcu, brez kakšne družbene organiziranosti. Mogoče bi več naredili, če bi gradili na odnosih v družini, v službi, v bližnjem okolju.

 

Sem delala kot prostovoljka in videla marsikaj in preveč, od tod moja kritičnost. Veliko ljudi gre v prostovoljstvo s podcenjevalnim, superiornim odnosom do družbenih skupin, katerim naj bi pomagali, pa se ga mogoče niti ne zavedajo. Veliko ljudi si na ta način zdravi svojo narcisoidnost. Brezveze se mi zdi forsirat prostovoljstvo (kar številne organizacije počnejo, ker se jim to finančno splača), če motivi niso pravi. V bistvu je mnogokrat tudi iskanje prostovoljcev način trženja, ki prinaša korist nevladnim organizacijam, ki pa se v realnosti in v odnosu do zaposlenih obnašajo kot kapitalistični lastniki. Medčloveški odnosi v številnih tovrstnih organizacijah so pogosto v podnu. Dalo bi se pisat knjige o tem. Skratka, dogaja se vse tisto, kar je skregano s samim bistvom prostovoljstva. Sem skoraj prepričana, da prostovoljstvo z načinom kot funkcionira pri nas, ustvarja več patologije kot je razrešuje.

 

Po drugi strani - koliko ljudi preverja humanitarne organizacije, katerim nakazujejo denar, koliko se jih vpraša, kdo konkretno je dobil tista sredstva, ki so jih tako velikodušno razdali in kaj se je zgodilo z njimi. Pa to nenehno omenjanje nesrečne Afrike, ko gre za pomoč. Če se vprašamo, kako je sploh prišlo do tega, da Afrika potrebuje pomoč - ali se ne bi vprašali tudi - ali sodobna globalizacijska politika ne ustvarja vedno novih kriznih področij in je to vreča brez dna - oziroma ali s pomočjo pravzaprav ne pomagamo hraniti tega minotavra?

 

Ali ni pomembno najprej poznati vzroke, ki povzročajo toliko nezadovoljenih potreb in iskati načine za njihovo uspešno razreševanje? Ne vem, mogoče bi si pa bolj prizadevali za omejevanje korupcije in za pravičnejšo družbo, kot da preprosto vsake toliko financiramo Karitas, na primer. Seveda prvo zahteva veliko več energije, znanja in truda in ti mogoče ne da avreole dobrotnika. Samo vprašam...

[free]

Ok ,hvala za mnenje!

 

O prostovoljnih organiazcijah sam vem dejansko malo. Pa tudi o NVOjih ne veliko, nekaj malega.

Mislim da je tvoj kritika na zalost kar precej na mestu. Kolikor sem slisal pac.

 

 

Po moje je prostovojstvo potrebno ravno zaradi teh ali nekaterih razlogov ki jih omenjas.

Obenem pa je ker je prostovljstvo najveckat povezano z nevladnim sektorjem to potrebno kot korekcija temu kar imamo.

V bistvu morda skoraj ne moremo reci ali da ali ne, temvec razumemo kot del tega kar je.

Torej nasprotje gre vedno z roko v roko s svojim nasprotjem. ce ne bi bilo enega, tudi drugega ne bi bilo.

Recimo tako okvirno jaz razumem NVO-je in prostovoljstvo kot obratno temu kar je materialne druzba. Eno z drugim je celota druzbe.

 

Torej kot neka opozicija vladi, ki je vcasih preko NV sektorja tudi pomoc vladi in hkrati korekcija vlade same.

Tako tudi vnasa v prostor tiste ideje in dejanja, ki so sicer veckrat zanemarjena ali druzbeno netolerirana. Odvisno pac.

 

Tako bi rekel, da je neurejeno predvsem podrocje NVOjev, v cem se s teboj strinjam, ce si mislila tudi te.

Prostovoljstva pri nas nasploh, pa skoraj ne poznam.

 

- Torej dejstvo je, da je druzba "neurjena", ker smo sami kot posameznik "neurjeni" in zato je logicno in morda naravno da ustvarjamo alternative.

In NVOji ter prostovoljstvo so kdaj tudi alternative, temu kar kot druzba zivimo.

 

 

 

Da, prostovoljci smo vsi, a nekdo se morda bolj uradno in morda povecano preko organizacij. Kar ni nujno, da je nek prostovoljec bolj prostovoljen od drugega drzavljana ki to uradno ali neuradno ni.

 

Prostovoljstvo je vedno ucenje prostovoljca kakor prejemnika prostovoljstva.

Razlogi zakaj se nekdo odloci biti prostovoljec, bi rekel da so odvisni od posameznika do posameznika. Namen pa je ponavadi jasen, kakor je ponavadi verjetno tudi opravljeno delo, ki ga nek prostovoljec izvaja. V osnovi, v splosnem verjemem, da imajo ljudje pozitivne vzgibe zakaj se odlocajo opravljati prostovoljno delo. Ali se ti kasneje izjalovijo pa je odvisno od posameznika in organizacije.

 

Rekel bi tudi to, da ce je organizacija financna in ce zeli nekdo preko prostovoljenega dela tudi zasluziti, je lahko pozitivno kot negativno recimo.

Z zasluzkom za delo ni recimo nic narobe, a se postavi vprasanje ali potem se vedno govorimo o prostovoljnem delu.

Tudi delno placilo ni napak, a vprasanje ostane isto.

Izgleda pa, da so nekatere organizacije postale iz prostovoljnih financne. Bolj sluzbe kot ne.

Zdej ali je to dobro ali ne, je isto kot da se vprasamo, ce je Lojzetovo delo na Petrolu primerno recimo.

Mislim da je bistveno samo delo in namen organizacije, bolj kot to ali je dejansko prostovoljna ali pa pac ne.

Problem morda nastane pri uvrscanju le te v prostor v smislu ali je sploh prostovoljna ali ne.

 

 

 

Torej ce je delo prostovoljno delo opravljeno je del namen prostovoljstva dosezen. Ta del deloma opravicuje samo prostovoljstvo, cigar namen je recimo pomagati pomoci potrebnim (recimo zgraditi zdravstveni center za pomoc bolnikom z AIDSom v Ruandi).

 

Drugi del nemena prostovoljstva, pa je recimo tudi vzgoja in izobrazevanje prostovoljca samega.

Morda nekdo nastopi svoje prostovoljno delo iz dobrih razlogov, ki se deloma sprevrzejo v samopomembnost (kot te razumem), lahko pa je tudi obratno in se nekdo dejansko sooci s globoko potrebo po pomoci, ki preden je nastopil delo ni bila poudarjena ali glavni motiv. (ugibam).

 

In da, kolikor sem slisal je precej tako ko pravis. A ne moremo in ne smemo zanemarit teh dveh zgoraj navedenih dejstev: da je neko delo pomoci lahko vseeno opravljeno in da se nek prostovoljen s tem ko delo opravlja in je vkljucen v organizacijo, morda uci in zdravi.

Zdej ali je vse skupaj vredno, pa verjetno najbolj lahko povedo tisti, ki so prostovoljnega dela in pomoci delezni ane.

 

 

Mislm kaj si ti pocela? Si imela pozitivne feedbacka tvoejga dela s strani tistih, ki so tvojo pomoc prejeli oz. so bili delezni tvojega dela?

A ni to v tem procesu bistveno? Da ustvarjas nekaj pozitivnega?

 

 

Verjetno je tam kjer je "luc" tudi precej osebnih procesov bi rekel.... namrec v neki organizaciji kjer je hirearhija jasna (sef - delavci recimo), ni toliko svobode in ne more priti do nekaterih konfliktov, ker so okoliscine ze v osnovi postavljene in dolocene meje. Docim v neki organizaciji kjer se vse skupaj postavlja, kjer jo oblikuje mnogo bol jsvobodnih ljudi, z manj vnaprej dolocenimi mejami, in kjer je recimo temu vec demokraticnosti, lazje pride do upostevanja raznolikosti mnenj in s tem vec konfliktov.

Kaj mislis?

Verjetno je precej odvisno za kaksno organizacijo gre? Kako deluje, s kaksnim finacnim temeljem na principu kaksnih odnosov.

 

 

Da, s tem se zelo strinjam. Kdo preverja prostovoljne organizacije? morda ni glavno vprasanje kdo jih preverja, kot to, koliko je s tem javnost preko medijev obvescena!

Namrec v javnosti ki je zeljna senzacij in posledicno tudi mediji, se najveckrat pojavljajo negativne informacije o razlicnih clovekoljubnih organizacijah, recimo o zlorabi zaupanja, korupciji itn... dosti manj pa je s strani medijev hvale in porocanja o dobrih in uspelih projektih. In to je zalostno.

Zadnje case, recimo ene dve leti so se mediji malce bolj priblizali ze tudi pozitivnim novicam in povedo tudi o uspehih raznih akcij organizacij, kolikor opazam. to je pohvalno.

 

Recimo a kdo ve kako uspesna je UNICEF, KARITAS in podobni? Koliko ljudi ve koliko uspesnih akcij so izvedli in koliko zares pomagali, tam kjer je bilo tudi potrebno? Mislim da zelo malo. Vedo pa veliko negativnega predvsem zaradi medijev.

In vemo da dobra akcija in dobra informacija vspodbuja, motivira, slaba pa ravno obratno.

 

 

 

Mislim da fajn razmisljas..

Okoliscine res niso crnobele, pa je zato res tesko sodit vse, namesto posamezno organizacijo in znotraj te posameznike.

Vsi smo nekako vpeti v razumevanje in proces izobrazevanja v tem kar pocnemo in to kar zelimo poceti in pomagati.

Hkrati pa, ce bi hoteli vedno vsaki zadevi priti do dna, bi morda res dolgo razmisljali in morda ne domislili in ne storili kaj dosti;

obenem se vcasih zdi, da je neka pomoc bolj namenjena lastnemu procesu in izobrazevanju kot pa nekomu drugemu.

... Torej mislim da se kot sem pisal zgoraj vedno prepleta oboje.

 

V skrajni fazi pa, mislim da z mojim poznavanjem okoliscine ne morem ocenjevati ali je v splosnem slovensko prostovoljstvo bolj uspesna v samih namenih kot pa ne.

Upal sem da mi morda nekdo to pove. (?)

[Cookie]

To področje je obupno neurejeno in kaotično. Raje bi videla manj prostovoljstva, pa tisto kvalitetnejše. Po drugi strani pa bi se morali vprašati, zakaj rabimo prostovoljstvo - zakaj je naša družba tako neurejena, da se moramo iti takšne korekcije. Prostovoljec si itak lahko vsak dan, ko pomagaš sosedu ali tujcu, brez kakšne družbene organiziranosti. Mogoče bi več naredili, če bi gradili na odnosih v družini, v službi, v bližnjem okolju.

 

Sem delala kot prostovoljka in videla marsikaj in preveč, od tod moja kritičnost. Veliko ljudi gre v prostovoljstvo s podcenjevalnim, superiornim odnosom do družbenih skupin, katerim naj bi pomagali, pa se ga mogoče niti ne zavedajo. Veliko ljudi si na ta način zdravi svojo narcisoidnost. Brezveze se mi zdi forsirat prostovoljstvo (kar številne organizacije počnejo, ker se jim to finančno splača), če motivi niso pravi. V bistvu je mnogokrat tudi iskanje prostovoljcev način trženja, ki prinaša korist nevladnim organizacijam, ki pa se v realnosti in v odnosu do zaposlenih obnašajo kot kapitalistični lastniki. Medčloveški odnosi v številnih tovrstnih organizacijah so pogosto v podnu. Dalo bi se pisat knjige o tem. Skratka, dogaja se vse tisto, kar je skregano s samim bistvom prostovoljstva. Sem skoraj prepričana, da prostovoljstvo z načinom kot funkcionira pri nas, ustvarja več patologije kot je razrešuje.

 

Po drugi strani - koliko ljudi preverja humanitarne organizacije, katerim nakazujejo denar, koliko se jih vpraša, kdo konkretno je dobil tista sredstva, ki so jih tako velikodušno razdali in kaj se je zgodilo z njimi. Pa to nenehno omenjanje nesrečne Afrike, ko gre za pomoč. Če se vprašamo, kako je sploh prišlo do tega, da Afrika potrebuje pomoč - ali se ne bi vprašali tudi - ali sodobna globalizacijska politika ne ustvarja vedno novih kriznih področij in je to vreča brez dna - oziroma ali s pomočjo pravzaprav ne pomagamo hraniti tega minotavra?

 

Ali ni pomembno najprej poznati vzroke, ki povzročajo toliko nezadovoljenih potreb in iskati načine za njihovo uspešno razreševanje? Ne vem, mogoče bi si pa bolj prizadevali za omejevanje korupcije in za pravičnejšo družbo, kot da preprosto vsake toliko financiramo Karitas, na primer. Seveda prvo zahteva veliko več energije, znanja in truda in ti mogoče ne da avreole dobrotnika. Samo vprašam...

Boudika

imam sama podobne izkušnje

sedaj sem prostovoljka v svojem privat lajfu (ne v okviru organizacije/društva) - veliko bolj izpopolnjujoče

[tantra]

Poznam primer, ko je prostovoljki bila obljubljena zaposlitev.

Le - ta je uspešno delala na projektih z ...

Z zaposlitvijo ni bilo nič, ker so zaposlili "preko VIP" hčerko [brez izkušenj]

političarke, članice stranke ...

 

Poznam tudi primer, ko je društvo delalo na projektih z ...

O tej ciljni skupini so se funkcionarji društva medseboj izražali podcenjevalno,

izvajali "navidezne projekte", delovali sebi v korist preko "kilometrin, dnevnic, ..."

Oseba, ki je opozorila pristojne pa je bila odpuščena, pred tem pa pod mobingom.

Preiskava je ugotovila pridobljeno korist "neznatne vrednosti".

Društvo je kasneje bilo ukinjeno. Ker so bila določena ministrstva

opozorjena. In ni bilo več prilivov javnih sredstev za "navidezne projekte".

Oseba iz tega društva se je zaposlila preko VIP na iz javnih sredstev financiranem

"neproduktivnem" delovnem mestu. ... Tako to "laufa". ... -)

[Andreja:)]

Jaz imam pa drugačno izkušnjo s prostovoljstvom. Ni bil del organizacij na katere se najprej pomisli, ampak je zelo specifičen in pri katerem, če hočeš bit zraven, moraš ogromno naredit na lastnem izobraževanjem na več področjih in bit tudi v kolikor toliko dobri kondiciji. Za to pa je potrebno delat skoraj vsak dan. Seveda se najdejo tudi tukaj kakšni, ki pridejo zraven samo zato, da lahko rečejo jaz sem pa ta in ta, ampak odpadejo kmalu. Če ne prej pa v kakšnem letu ali dveh, ker ni ravno mačji kašelj. Ob enem pa pobere veliko prostega časa in nenazadnje tudi sredstev, čeprav se dobi kar nekaj opreme od države.

Nihče ni plačan za opravljeno delo, razen za potne stroške ob aktivaciji. Do tja pa je dolga pot, navadno več let.

 

V glavnem sami krasni ljudje, seveda s svojimi dobrimi in malo manj dobrimi lastnostmi.

 

V kolikor sem seznanjena s tem zakonom, ki se pripravlja že ogroooomno časa, bi marsikomu olajšal izhod iz službe. Ko te rabijo, je to takoj! Maš pol ure do eno uro časa. Torbe so navadno vedno že pripravljene za uporabo in čakajo.

 

Na določenih območjih se dogaja, da kličejo tudi večkrat na teden, tudi ponoči, nekje pa skoraj nič. Za delodajalce takih ljudi bi bilo dosti lažje, če bi imeli kako ugodnost. Sploh manjše firme, ki se jim pozna vsaka oseba posebej.

 

Za zlaganje majčk na Karitasu pa verjamem, da neki zakon ni potreben. A to ne mislim slabšalno, ampak preprosto iz potrebe.

 

V splošnem, če nebi bilo prostovoljstvo tako pogosto pri nas, bi imeli kar nekaj problemov več. Se pa na žalost vedno najdejo kreteni, ki bodo to izkoriščali. Samo to lahko tudi počnejo zaradi tega, ker zadeve niso urejene.

 

Absolutno potrebujemo nek zakon, ki bi naredil malo reda na tem področju.

[free]

Andreja!

 

-

 

Poslucam zdej porocila ... pravijo, da v Gazo kjer so ljudje ponekod ze povsem brez hrane, edini ki dobavljajo hrano so prostovoljne humanitarne organizacije!

[tantra]

Izraelski poboj humanitarcev je vsekakor treba sankcionirat.

Kaznovat odgovorne. Svojcem plačat odškodnine.

 

"Irska ladja s pomočjo za Gazo danes vendarle nadaljuje plovbo proti palestinskemu ozemlju,

so sporočili irski organizatorji. Krovni organizator Osvobodite Gazo je pred tem danes sporočil,

da so z ladjo izgubili stik, irska Kampanja za solidarnosti med Irsko in Palestino pa je nato sporočila,

da so stik uspeli vzpostaviti."

http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1520939

 

Svetovna javnost je zgolj opazovala:

Tamil Genocide

http://www.youtube.com/watch?v=MOCKLEKuUl8

http://www.youtube.com/watch?v=Q4pVasU-y9c

http://www.youtube.com/watch?v=unjEqoIbGgw

[Boudika]

Ja, prav lepo vas je brat. Ja, sem tudi jaz raje prostovoljka zasebno, kot Cookie. Pa tole od Tantre je kirurško natančno poročilo o tem, kar se dogaja v NVO. To ni posamičen primer, to je širši vzorec. Kar je katastrofa.

 

Si pa dejansko tudi jaz predstavljam s kvalitetnim prostovoljstvom nekaj takšnega, kar opisuje Andreja. Skupino visoko motiviranih, etičnih posameznikov, ki ne delujejo hierarhično, ampak enakovredno, vsi brez plačila, predvsem pa z znanjem in s potrebo po znanju. Skupnost, kjer so eni ljudje za enako delo plačani, drugi pa ne (četudi z manj odgovornosti in porabljenega časa), večinoma proizvede neke anomalije. O tem bi se dalo še kaj napisati.

 

Free je nanizal toliko vprašanj in mnenj, da si moram vzet čas za prebrat. Seveda mi je pozitivni feedback pomemben, ampak moram reči, da ko sem podobno delo opravljala kot zaposlena, sem imela bistveno več manevrskega prostora in pristojnosti za dejansko pomoč ciljni populaciji in je bilo s tem tudi osebno zadovoljstvo bistveno večje. Dosti organizacij prostovoljcem (v primerjavi z zaposlenimi) namenja zelo nekvalitetna izobraževanja in tudi nekvalitetno podporo, predvsem pa malo manevrskega prostora ali pa sploh ne vedo, kaj bi z njimi. Pa problem korupcije v NVO, neskončna tema...

[free]

Fajn.. .se mi di da smo prisli z mnenji do tega, da je odvisno tako od osebe, koliko je pripravljena delat prostovoljno, kako dalec it, koliko vlozit sebe in casa, kakor je tudi pomembno kateri organizaciji se prikljuci.