Skoči na vsebino

Mučenje živali


Carol

Recommended Posts

pa en plus ti bom stisnu, ker je res fajn post.

ampak... zagotovo vem, da je pes zavarovan skupej s hišo vred. vsaj bilo je tko. eno prjatlco je ugriznu en kuža in je na prigovarjanje lastnika stopila do odwetnika in so iz hišne zavarovalne police pokasiral neki dnarja. se ne spomnim točn... ni blo lih za novo jadrnico, ampak za kakšen worenk dopust pa, čeprov so si mal potalal.

sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm....
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jaz nimam psa pod hišo, imam pa posebej zavarovanega zdravstveno, proti škodi in ugrizu. Vsaka zadeva v svojem paketu in brez tega se ne sme it delat v tujino. No, zdravstvena je po želji...

 

Sicer pa vem, da si hotel biti ciničem, ampak žal veliko ljudi to dejansko misli. :sori:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mi je žal, da sem kliknila :C:

Sej vem, da se to dogaja, sam to vidit pa :C: :V:

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ko je bil že govor o zastrupitvah. Moja bližnja sorodnica se (nepoklicno - torej brez plačila) ukvarja z reševanjem izpod ruševin in z iskanjem pogrešanih oseb s svojimi labradorkami, ki jih tudi šola za to dejavnost, je tudi že blizu dvajset let v republiški reševalni ekipi. Ima pa tudi vikend v precej "nobel" slovenskemu kraju. S svojo prejšnjo labradorko, odlično reševalko v najboljših letih, ki je do tistega usodnega dne našla že več pogrešanih, sta se odpravili na obisk k sosedu. Psička je naredila krog po njegovi trati, kjer je bila skoraj kot doma, našla kos tunine in jo pojedla. Naslednji dan je umrla v hudih mukah. Izkazalo se je, da je zastrupljeno tunino nastavil nek pokvarjenec iz istega vikend naselja, ki mu je šel na živce maček tega soseda. Idiot je pa zastrupil enega najboljših reševalnih psov v Sloveniji!

To sicer zdaj nima veze s tem dogodkom - pobeglih psov se po gozdovih ne sme več šicati. Treba je identificirati lastnika in ga prijaviti, isto velja za škodo na drobnici, če je sum na psa. To je tudi čist prav. Kam pa pridemo, če bi vsak po lastni presoji kar šical in zastrupljal. Je pa veliko ljudi od narave tako odtujenih, da svojih živali v resnici sploh ne poznajo, ne vedo, kaj potrebujejo (in česa ne, pa jim v dobri veri, ker sodijo po svojih človeških potrebah, vsiljujejo!). Nekateri lastniki psov pozabljajo, da imajo določene pasme (malamuti, huskyji, nekateri ovčarji...) v sebi še precej volčjega in to niso hišni ljubljenčki ampak delovni psi, ki rabijo določene življenjske pogoje (ogromno gibanja, ki ga lahko dobijo le pri vsakodnevnem ovčarskem oz. vlečnem delu ali dolgotrajnem teku, nikakor pa ne ob sprehodu na vrvici v bližnji mestni park!) in poznavalsko vzgojo. Kar strese me, ko vidim kako damico, ki sredi poletne vročine pelje svojega huskyja na vrvici v Tivoli. Ko jo takemu huskyju lepega dne končno uspe pobrisati neprimernim lastnikom in sprosti svoje naravne nagone, je pa seveda grozno. Huskyji in malamuti so dobesedno eskimski psi in tja tudi spadajo.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Nebi rekla volčjega, vsekakor pa močneje izražene nagone od katerih drugih pasem. Volk in pes imata skupnega prednika in to je vse. Psi imajo marsikaj drugače poštimano kot volkovi in primerjava z njimi ne daje zadovoljive slike pri razumevanju domačih psov.

Ne vem pa, kaj je narobe, če se pelje haskija na sprehod. A zaradi vročine? Kožuh je za izolacijo in se prilagodi tako poletju kot zimi. Haskiji imajo super kar se tega tiče in dobro prenašajo tudi vročino. Doooosti bolje od molosov recimo, ki imajo kratko dlako a so zaradi svoje mase, manjše površine in navadno kraših gobcev dosti bolj izpostavljeni pregrevanju.

Pri haskijih je največja napaka, ki jo delajo ljudje, da ga vzamejo samo zato, ker jim je lep, nihče pa ne pomisli, da potrebuje tek in to kar nekaj kilometrov na dan, da je vsaj približno zadovoljen in da ne sme biti praktično nikjer v naravi spuščen. Redki so ljudje, ki imajo lahko spuščenega haskija, se pravi, da je njihov odpoklic 100%. Smo pa že imeli državne prvake v poslušnosti te pasme :)

Odgovorno in po pameti in nesreč skorajda nebi bilo. Dokler pa se ljudje ne zavedajo kaj imajo doma bo pa tako kot je. :sori:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Nebi rekla volčjega, vsekakor pa močneje izražene nagone od katerih drugih pasem. Volk in pes imata skupnega prednika in to je vse. Psi imajo marsikaj drugače poštimano kot volkovi in primerjava z njimi ne daje zadovoljive slike pri razumevanju domačih psov.

Motiš se. Volk in pes sta v tesnem sorodstvu, ni res, da imata skupnega prednika, ampak pripadata isti vrsti Canis lupus, pes Canis lupus familiaris je podvrsta volka, neposredni prednik psa je kar sivi volk. Pes se lahko z volkom pari in potomci so plodni, kar v primeru, da imata dve vrsti le skupnega prednika, ni mogoče. Sodobne genetske raziskave so odkrile zelo visoko stopnjo sorodnosti med volkom in nekaterimi pasmami psov, med njimi je tudi omenjeni husky. V resnici je med huskyjem in volkom neprimerno več podobnosti kot razlik. Bom opisala raje razlike, ker je podobnosti toliko, da bi skoraj lahko opisala kar celotnega psa huskyja oz. malamuta ali volka. Volk ima močnejšo konstitucijo, večje šape, daljši in močnejši gobec, zobna formula je enaka, le da ima volk daljše in močnejše podočnike, volk ima značilne rumene oči. To pa je tudi skoraj vse (mogoče sem kako malenkost pozabila). Zgradba notranjih organov, prebavni trakt in encimi so enaki. Tudi raziskave vedenja in socialnih značilnosti so potrdile visoko stopnjo podobnosti, celo pri čustvovanju in komunikaciji je pri psih in volkovih ogromno podobnosti. Zato je razumevanje življenja volka in socialne strukture tropa ter medsebojnih odnosov volkov v tropu je zelo koristno za ustrezno ravnanje s psi kot je husky. Ravno socialna struktura tropa je bila tista, ki je pripomogla k udomačitvi psa - volk je pri udomačitvi nagonsko priznal človeku mesto alfa samca/samice in se podredil. Husky, ki uide gospodarju, se bo začel obnašati zelo podobno kot volk brez tropa, če uide več huskyjev, pa bodo lovili podobno kot trop volkov, čeprav verjetno ne bodo dosegli tako visoko urejene in funkcionalne socialne strukture kot jo ima volčji trop. Volk je dolgoprogaš in na dan preteče na desetine kilometrov (okrog osemdeset kilometrov na dan za volka ni nič nenavadnega. Tudi organizem psov, ki so v tesnem sorodstvu z volkovi, je prilagojen na tek na dolge razdalje in to pes za svoje normalno psiho-fizično stanje tudi potrebuje.

 

Ne vem pa, kaj je narobe, če se pelje haskija na sprehod. A zaradi vročine? Kožuh je za izolacijo in se prilagodi tako poletju kot zimi. Haskiji imajo super kar se tega tiče in dobro prenašajo tudi vročino. Doooosti bolje od molosov recimo, ki imajo kratko dlako a so zaradi svoje mase, manjše površine in navadno kraših gobcev dosti bolj izpostavljeni pregrevanju.

Damski sprehod na vrvici v mestni park seveda niti približno ni to, kar tak pes potrebuje, tak pes rabi kakih deset kilometrov teka na dan (kar si tudi ti napisala). Husky je pes, prilagojen na hladno podnebje in čeprav imata oba, husky in sivi volk, sorazmerno veliko toleranco glede podnebja, vendarle huskyju veliko bolj ustreza hladno podnebje. V Ribčevem Lazu v Bohinju so imeli samojeda, ki jo je v poletnih dneh dopoldne sam mahnil na Kredarico (dobrih 1600m višinske razlike je prešibal v dveh urah), se tam ulegel v kotanjo s snegom in se hladil do poznega popoldneva, potem pa se vrnil domov v dolino jest in mal pocrkljat. Pa ne mi rečt, da tak pes ni revež sredi poletno razgretega asfalta kake Ljubljane! Kar se pa izolacije tiče pa stvari niso tako preproste, da bi bil debel kožuh dober tudi za poletno vročino (mimogrede - poskusi sredi poletja hoditi naokrog v zimskem kožuhu x;)x ). Toplokrvnim živalim je namreč pri temperaturah, ki so blizu naše telesne temperature, vroče zato, ker se toplota, ki jo proizvajamo sami pri mišičnem delu in metabolnih procesih ne more odvajati v okolico, pregrevamo se torej od znotraj, ne od zunaj. Topel kožuh nam v takem primeru škodi, ker kot izolacijska obloga preprečuje odvajanje naše telesne toplote, enako je pri psih. Teoretično bi debel kožuh prišel do pomena, ki ga omenjaš, šele pri višjih temperaturah, ko bi se pregrevali od zunaj, hkrati pa bi popolnoma mirovali in zelo znižali stopnjo metabolizma, tako da bi za odvajanje notranje toplote zadostovale odkrite površine, kjer se znojimo (pri psih ustna sluznica in koža na šapah). Eskimski psom zato v našem podnebju poleti kožuh ne koristi. Sicer pa imajo vsi psi prilagoditev na poletje tako, da izgubijo gosto podlanko - zakaj bi jo sicer odvrgli, če bi jim koristila kot izolacija?

Pri haskijih je največja napaka, ki jo delajo ljudje, da ga vzamejo samo zato, ker jim je lep, nihče pa ne pomisli, da potrebuje tek in to kar nekaj kilometrov na dan, da je vsaj približno zadovoljen in da ne sme biti praktično nikjer v naravi spuščen. Redki so ljudje, ki imajo lahko spuščenega haskija, se pravi, da je njihov odpoklic 100%. Smo pa že imeli državne prvake v poslušnosti te pasme :)

 

Seveda so lahko poslušni, saj volkovi v tropu tudi zelo upoštevajo alfa samca in samico. Huskyji so znani kot neposlušni psi samo zato, ker lastniki ne vedo, kako je treba z njimi ravnat. Ponavljam, husky je še blizu volku in če se do njega dosledno ne vedeš tako, da te sprejme na mesto alfa volka, potem se bo on sam imel za alfa volka in te ne bo j... pet posto. Če te sprejme na mesto alfa samca in to mesto tudi vzdržuješ in tudi sicer skrbiš za psa tako, kot potrebuje (tek, ...) pa 100% odpoklic ni nič presenetljivega. V šolanju huskyjev je veliko razumevanja tega, kako delujejo volkovi.

 

Odgovorno in po pameti in nesreč skorajda nebi bilo. Dokler pa se ljudje ne zavedajo kaj imajo doma bo pa tako kot je. :sori:

:palec: Se zelo strinjam. Najbolj enostavno bi bilo pa pustiti eskimske pse tam, kamor v resnici spadajo, ampak to žal ne gre, ker smo tud odrasli ljudje otročji pa hočmo glih tisto igračko, ki nam najmanj pripada.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

... volk je pri udomačitvi nagonsko priznal človeku mesto alfa samca/samice in se podredil.

Sicer se na nastanek domačega psa ne razumem najbolje, ampak ta izjava mi je čisto mimo. Zakaj bi volk to storil? Zakaj tega ne stori dandanes, ko zagleda človeka? Zakaj psi kar a priori ne vzamejo človeka kot alfo?

Possible—but highly unlikely.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Za razumet neko vrsto je potrebno dosti več, kot izhajat iz tega, da je pes volk. Ogromno študij je narejeno v tej smeri. Nekatere psasme so res mešane z volkom, novejše recimo lupo italiano, sarloosov vovčjak, češkoslovaški vovčjak...

 

Pes je domača žival, z drugačnim socialnim ustrojem in odraščanjem. Domača žival je domača žival. Prednik je našel tržno nišo v odpadkih in se približeval ljudem itd. itd. Marsikje še vedno tako živijo.

 

Tudi etološke študije takih psov obstajajo in niti jih ni tako malo. In dejstvo je, da so zelo različni v primerjavi z volkom.

 

Toliko je revež, kot se reveži ljudje. Večini psov je pa še dosti bolj vroče. Mislim, da ni primerno sklepat po enem sprehodu kako se nekdo obnaša do svojega psa. Če se samo malo sprehaja na vrvici pa itak nihče v okolici ne spi in vprašanje koliko celih stvari ima še ta pupa v stanovanju. So dosti večji reveži tisti, ki so cele dneve sami in brez socialnih stikov.

 

Urejen kožuh je nekaj najboljšega in je sestavljen pri večini pasem iz dveh tipov dlake, ki se dopolnjujeta-krovne in podlanke in to naredi razliko. Tisti primer o lutajočem samojedu je pa zame prej pokazatelj o slabem ravnanju lastnika, ki se mu očitno fučka za psa, da ga pušča samega lutat okrog in še manj za divjad, ki jo takšen pes srečuje na poti. Sicer se je pa za vprašat kako pa cvejo kje je, če je šel sam... xrolleyesx

 

Sicer pa šolanje ni vzgoja... Pa tema tudi ni več prava... x:Dx

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sicer se na nastanek domačega psa ne razumem najbolje, ampak ta izjava mi je čisto mimo. Zakaj bi volk to storil? Zakaj tega ne stori dandanes, ko zagleda človeka? Zakaj psi kar a priori ne vzamejo človeka kot alfo?

 

Zato, ker ima ta vedenjski vzorec prirojen. Ostali volkovi vzamejo za alfo tistega, ki pokaže največjo moč in sposobnosti, ne pa kar a priori. Zato imajo tisti lastniki, ki svojega psa ne uspejo prepričati v svojo avtoriteto, z njim velike probleme, pes se bo namreč sam postavil na mesto alfa osebka in ne bo hotel ubogati, lahko pa do lastnika celo kaže znake nadvladovanja z agresivnostjo (ne tako redko pri pasmah, ki sem jih omenila). Udomačevanje je sicer kompleksen proces, jasno, da volk ne vzame človeka za alfo takoj, ko ga zagleda, ampak skozi postopen proces. Za popolno udomačitev pa je seveda potrebnih več generacij. V izjavi je bil mišljen ta prirojen vedenjski vzorec, ki je OSNOVA (NE PA EDINO!) za udomačitev.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

 

Tudi etološke študije takih psov obstajajo in niti jih ni tako malo. In dejstvo je, da so zelo različni v primerjavi z volkom.

 

 

Urejen kožuh je nekaj najboljšega in je sestavljen pri večini pasem iz dveh tipov dlake, ki se dopolnjujeta-krovne in podlanke in to naredi razliko.

 

Prosim, navedi ta dejstva, me ful zanimajo te razlike. Jaz sem navedla dokazane podobnosti, ti pa še vedno nisi navedla, v čem se manj degenerirane pasme tako zelo razlikujejo od volkov - razen seveda v neposrednem konkretnem odnosu do čoveka. Toda če človeka zamenjaš z alfa samcem/samico v tropu boš našla zelo veliko podobnosti. O tem govorim. In o tem, da s selektivno vzrejo in z vzgojo lahko samo selekcioniraš in do neke mere preoblikuješ genetsko pogojene vzorce vedenja, (ki glede na izvor psa ne morejo biti nikakršni drugačni kot volčji) ne moreš jih pa v temeljih in bistveno spremeniti! Kljub vsemu gre še vedno za vrsto Canis lupus.

Kar se pa dlake tiče: podlanka ima poglavitno vlogo pri izolaciji in ostaja dejstvo, da psi podlanko poleti v veliki meri odvržejo, zato tvoja razlaga, da izolacijska sposobnost kožuha psa poleti varuje pred vročino ne drži, sicer se ta prilagoditev v evoluciji ne bi obnesla - psi bi ohranili podlanko tudi poleti. Sicer se ne bi pregovarjala o tem, ampak tu se lepo vidi, da celo tistim, ki se veliko ukvarjajo s psi, manjka znanja iz fiziologije živali, učenja iz opazovanja narave pa tudi. Zato tudi takoimenovani strokovnjaki za pse, ki nimajo znanja iz biologije, včasih udarijo mimo. lastniki eskimskih psov pa bodo seveda navedli vse mogoče za lase privlečene izgovore, da se jim ne bi bilo treba soočiti z dejstvom, da njihov pes pač spada v eskimske in ne njihove roke.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Na tej povezavi je zbranega kar nekaj zanimivega gradiva: KLIK

 

Prijetno branje, če te zanima. Sicer pa teorij je več, so pa v zadnjih 10 letih v splošnem zelo različne od tistih izpred 20.

 

Kar se pa tiče dlake. Sej napisano se prebere kot oh in sploh, ampak praksa je v nasprotju s tvojimi besedami. Koliko izkušenj in opazovanja pa dejansko imaš za sabo? Koliko dejansko si se ti ukvarjala z različnimi psmi v različnih obdobjih in predvsem pri kakem delu, da lahko trdiš kar trdiš? Zelo se namreč omejuješ na eno mikeno zadevo, ki je samo delček cele slike. Zame to ni nikakršen odraz znanja, ampak nekaj je bilo enkrat prebrano in zdaj je zelo posplošeno za podpret lastno teorijo.

Pri teoriji se marsikaj sklepa in posplošje narobe. Ni samo dlaka tista, ki vpliva na temperaturo, nikakor pa ne na način, kot ga želiš prikazat. Psi tudi ne izgubijo vso podlanko poleti in krovna dlaka predstavlja zaščito. Kam pa bi barvo uvrstila? Kaj pa vsi psi, ki podlanke nimajo? Kaj pa tisti, ki so celo goli? KAj pa kratkogobčne pasme? Psi s kratko dlako? Predvsem pa tip dlake... Si kdaj šla s psom ob kolesu ali tekla z njim? Bila na tekmi vlečnih psov? Niso samo pozimi... Ali recimo opazovala labradorca in polarca med lastno igro? In posledično zadihanost - hlajenje, vzdržljivost? Načijn dela različnih pasem, agiliti, reševanje, obramba...?

 

Ne vidim pa povezave s temo, razen zanemarjanje samojeda z nenadzorovanim spuščanjem. In če še česan ni bil redno, je bil res bogi in verjamem, da mu je bilo pošteno vroče in še kako vnetje kože si je pridelal. Ampak ne zaradi tipa dlake, ampak zaradi slabega (ne)vzrdževanja kožuha.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

To že, ampak vedenja mu ne pogojujejo samo njegovi geni.

 

Ne samo geni, to drži, njegovi osnovni vedenjski vzorci pa so nagonski in ti vedenjski vzorci imajo bistveno večji delež pri vedenju psa, kot ga imajo človeški nagoni pri vedenju človeka. Nekaj mi je zanimivo: ljudje, ki sicer morda poznajo pse, o katerih je govor, zagrizeno trdijo, da niso podobni volku, pri čemer ne poznajo volka. Podobno se bodo lastniki eskimskih psov zagrizeno prepričevali, da tem psom naše okolje in naš meščanski način življenja popolnoma ustreza. Pa jim ne! Le zakaj potem huskiji veljajo za tako težavne pse? Prav nič niso težavni, samo lastniki jih ne razumejo in ne znajo delati z njimi, večina pa tudi sploh ne more, tudi če bi znali in hoteli, ker jim njihov način življenja tega ne dopušča. Tega pa zaboga ne bodo priznali, kot da bi (podzavestno?) hoteli, da njihov najboljši prijatelj ne bi bil preveč divji in bi bil bolj podoben njim kot volku. Potem pa vidimo huskije, ki jih damice na vrvicah vodijo v parke in bognedaj, da bi ta pes sploh lahko pošteno brez vrvice zadirjal naokrog. Ker bo kot se za volka tudi spodobi zelo verjetno zavil vrat kakšni kuri ali ovci in prišel s krvavim gobcem nazaj. Za tega psa bi bilo normalno, da bi pretekel (ne prehodil na vrvici!) vsaj kakih 10 km na dan. Kako bi to šlo sredi naše poletne vročine, ko se njegovo telo pregreva pod še vedno gostim kožuhom, pa naj si ljubitelji psov sami pošteno odgovorijo. Tisti bohinjski samojed je imel še srečo, da je imel takšne lastnike, ki so mu omogočili normalno samojedsko življenje. Zgražanje ob tej zgodbi pa samo dokazuje, da to, kar je za samojeda naravno in edino prav, za naše okolje sploh ni sprejemljivo. Kar pomeni, da tak pes v naše okolje ne sodi in pika, pa če je komu njegov videz še tako všeč.

  • Lajkam 1
  • Buuuu 2
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne samo geni, to drži, njegovi osnovni vedenjski vzorci pa so nagonski in ti vedenjski vzorci imajo bistveno večji delež pri vedenju psa, kot ga imajo človeški nagoni pri vedenju človeka. Nekaj mi je zanimivo: ljudje, ki sicer morda poznajo pse, o katerih je govor, zagrizeno trdijo, da niso podobni volku, pri čemer ne poznajo volka. Podobno se bodo lastniki eskimskih psov zagrizeno prepričevali, da tem psom naše okolje in naš meščanski način življenja popolnoma ustreza. Pa jim ne! Le zakaj potem huskiji veljajo za tako težavne pse? Prav nič niso težavni, samo lastniki jih ne razumejo in ne znajo delati z njimi, večina pa tudi sploh ne more, tudi če bi znali in hoteli, ker jim njihov način življenja tega ne dopušča. Tega pa zaboga ne bodo priznali, kot da bi (podzavestno?) hoteli, da njihov najboljši prijatelj ne bi bil preveč divji in bi bil bolj podoben njim kot volku. Potem pa imamo huskije, ki jih damice na vrvicah vodijo v parke in bognedaj, da bi ta pes sploh lahko pošteno brez vrvice zadirjal naokrog. Ker bo kot se za volka tudi spodobi zelo verjetno zavil vrat kakšni kuri ali ovci in prišel s krvavim gobcem nazaj.

predvidevam, da ti imaš večletne izkušnje/vedenje o ravnanju s huskiji, samojedi in volkovi? :8):

  • Lajkam 1
  • Buuuu 1

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

predvidevam, da ti imaš večletne izkušnje/vedenje o ravnanju s huskiji, samojedi in volkovi? :8):

 

Ja. Jaz sicer nikoli nisem imela eskimskega psa, ker se mi to ne zdi primerno za naše okolje in sem dovolj samokritična, da vem, da mu ne morem pri najboljši volji nuditi tega, kar mu gre. Imam pa soseda z malamutom in prijatelja s huskijem in veliko priložnosti za opazovanje teh psov pri nas, sama imam pa tridesetletne izkušnje z labradorci, nekajletne izkušnje z mešanko z nemškim ovčarjem/bernskim planšarskim psom, srečanja s kanadskimi Indijanci in pogovore z njimi o njihovih psih in volkovih (in drugih živalih), zanimanje za volkove (precej prebranega in pogovori z ljudmi, ki se z volkovi tudi v praksi ukvarjajo) in tudi nekaj lastnih srečanj z njimi. Nenazadnje diplomo iz biologije. Dovolj, da me vzameš kot kompetentno sogovornico?

  • Lajkam 2
  • Buuuu 3
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Dovolj, da me vzameš kot kompetentno sogovornico?

 

hm... rit bi mogu najprej še videt :palec:

da bi vidu, če je wredn hinawca špilat in ti prou dajat, ker prijatli in sosedje twojga mnenja očitno ne jemljejo prou resn. x:px x:Dx

sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm....
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Na tej povezavi je zbranega kar nekaj zanimivega gradiva: KLIK

 

Prijetno branje, če te zanima. Sicer pa teorij je več, so pa v zadnjih 10 letih v splošnem zelo različne od tistih izpred 20.

 

 

 

Sem pregledala, ne rečem, da ni nič zanimivega, je pa zelo ljubiteljsko zasnovano in nisem našla nič posebno novega, predvsem sem pa pričakovala kakšen malo bolj strokoven prispevek - na primer večletna primerjalna študija eskimskih in podobnih pasem v njihovem naravnem okolju in v našem podnebju, kakšen pregleden članek oz. tisto etološko študijo o tem, kako zelo se psi razlikujejo od volkov, ki si jo omenila. Res me zanima in ti bom hvaležna, če mi boš posredovala referenco. Ja, teorij o filogenetskem razvoju psa je res več, novejše temeljijo na genetskih raziskavah, ki so jih omogočile šele moderne genetske tehnike, te pa dokazujejo veliko sorodnost nekaterih pasem psov z volkovi. Ves čas pa govorim le pasmah, ki so po izvoru blizu volkom, ne pa o pasmah brez dlake, s prekratkim gobcem, da bi se lahko hladili ipd.

Sicer pa že od otroštva živim s psi, doma smo imeli labradorce, ki smo jih šolali za lavine in ruševine, zdaj imam za šolanje premalo časa in imam pač "samo" psa mešanca za družbo in veselje. Lahko ti zatrdim, da ima labradorec poleti precej manj težav z vročino kot malamut. Razlika med njegovo fizično sposobnostjo in živahnostjo poleti in pozimi je bistveno večja kot pri labradorcu. Na podlagi opazovanja lahko rečem, da ta pes šele pozimi res izrazi to, kar je. Težava pri nekaterih lastnikih eskimskih psov je v tem, da svojega psa v v njegovem naravnem elementu sploh ne poznajo, ker ga nikoli niso doživeli in mislijo, da je to, kar pokaže poleti pri nas res to, kar ta pes je. A je daleč od tega. To je lahko res čudovit pes, a eskimski psi pri nas so le senca svojih pravih eskimskih sorodnikov.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tole je izbor znanstvenih prispevkov, vključno z najnovejšimi, ki jih je na kup zbrala biologinja, ki ogromno ve, tako iz prakse kot iz teorije, glede na hitrost prebranega pa mislim, da ni bilo ravno prebrano. Je tudi primerjalna študija noter. Morda celo več. Tudi jaz namreč nisem vsega prebrala ravno globinsko ;)

 

Tvoja opažanja se pač razlikujejo od mojih. Sicer je pa logično, da niso enaki, saj jih človek s selekcionirano vzrejo (bolj ali manj) spreminja. Najti dobrega delovnega psa dandanes je že itak skoraj misija nemogoče. Pasme si že po nekaj generacijah skoraj niso več podobne, sploh, če se jih vzreja izključno po neki subjektivni lepoti.

 

Je pa tudi res, da je šolanje danes zeloooo različno že od samo 5 let nazaj vsaj kar se tiče na splošno v raznih KDjih. Pri meni je malamutka v šoli poleti najbolj razturala (oz. si je izmenjevala prvo mesto), labradorce pa zelo hitro zdela vročina sploh, če so črni, čeprav je njihova volja in veselje skoraj neizmerna, jih telo ustavi. Tudi samo iskanje na ruševini in v naravi je zeloooo drugačno kot v časih. Sploh na intenzivnosti. Predvsem pri labradorcih so cele ekspertize kje vzeti psa, da zaradi mase in genetske zasnove nebi prihajalo do poškodb.

Ampak zanimivo, da nikoli v življenju še nisem slišala za polarnega psa z vročinskim udarom, za druge pasme pa tega ne morem reč. Je pa spet res, da je veliko odvisno od lastnikov samih.

Se je za vprašat zakaj ni študij, ki bi dokazovali večjo občutljivost na vročino "polarnih" pasem, ja... Morda pa ni kaj dokazat ;)

Mešanka z malamutom, ki bi jo lahko sicer brez slabe vesti zamenjal zanj, tudi ni imela nekih posebnih problemov v primerjavbi z ostalimi psi med iskanjem. Nasprotno! Z vodnico sta se celo uvrstili na svetovno prvenstvo, čeprav bi tisto SP vsi najraje pozabili :cry:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Bom še enkrat pogledala bolj natančno.

Jaz pri labradorcih sicer nisem opazila kakšne posebne občutljivosti na vročino v primerjavi z drugimi normalnimi pasmami, na splošno pa res niso med ekstremno vzdržljivimi, veliko pa je odvisno od kondicijske priprave posameznega psa (in kajpada vodnika). Prav gotovo pa jih eskimski psi daleč prekašajo v zmogljivosti in zdržljivosti (lastnost, ki je niso pridobili s selektivno vzrejo, ampak so jo k sreči ohranili od svojih volčjih prednikov) in s to vzdržljivostjo verjetno lahko do neke mere kompenzirajo dejstvo, da pri nas živijo na zanje precej skrajnem temperaturnem območju. Kar pa še ne pomeni, da je to zanje optimalno. Nekaj pa je zagotovo: ko eskimski psi postajajo vedno bolj pogosti v rokah evropskih vzrediteljev, bodo zaradi drugačne selekcije, kot so jo imeli v svoji domovini, sčasoma izgubili svoje "divje" lastnosti in bodo postali običajni družinski psi z displazijo kolkov (ali kako drugo privzrejeno težavo). Meni je pa žal za vsakim koščkom divjine, ki oddide. Zato imam divje živali raje v čimbolj neokrnjeni naravi, ptiče raje gledam z daljnogledom kot v kletki, eskimske pse pa raje vidim na Aljaski ali Kanadi kot v ljubljanskem Tivoliju.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

Se je za vprašat zakaj ni študij, ki bi dokazovali večjo občutljivost na vročino "polarnih" pasem, ja... Morda pa ni kaj dokazat ;)

 

 

Ker načeloma vedno dopuščam možnost, da sem kje mahnila mim, sem šla mal gledat tuje spletne strani, predvsem ameriške, ker predpostavljam, da polarne pasme, glede na to, da izhajajo z njihovega konca (razen sibirskih, ki pa so jim zelo podobne), bolje, predvsem pa bolj objektivno poznajo. Povsod opozarjajo, da so to psi, prilagojeni na hladno podnebje, le v takem podnebju njihove lastnosti pridejo do polnega izraza. Kljub temu, da imajo precejšnjo prilagoditveno sposobnost, je v toplejšem letnem času in toplejšem podnebju treba zelo paziti, da jih ne preobremenimo, ker jim sicer grozi toplotni šok. Nikoli(!) naj jih ne bi vpenjali v vleko v poletnem času. (btw. ideja, da bi eskimski pes v Evropi sredi poletja vlekel nekakšne sani na koleščkih se mi itak zdi čist skregana z zdravo pametjo). In v opisih izvora pasem povsod piše, da je njihov neposredni prednik sivi volk, od katerega so ohranili veliko lastnosti. (sem naredila povzetek, ker ne morem nalepiti linkov, še smeškoti mi ne delajo, ne vem zakaj, ampak če malo pobrskaš, boš itak hitro našla kvalitetne tuje strani o polarnih psih in njihovem izvoru) Na eni od teh strani (dogbreedinfo.com) nek bodoči lastnik sprašuje strokovnjaka, ali ima lahko polarnega psa v toplem podnebju. Strokovnjak mu to odsvetuje in mu (glede na to, da si človek želi psa, ki je še podoben volku - tako se je izrazil, res!) namesto polarca priporoča nemškega ovčarja, ki precej bolje prenaša toplo podnebje. Pri nas pa takih študij najbrž res ni, oziroma se tujih ne obeša ravno na veliki zvon, ker ljubiteljem in vzrediteljem teh pasem ni v interesu, da bi se vedelo, da ti psi niso primerni za naše kraje in naš način življenja.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ja. Jaz sicer nikoli nisem imela eskimskega psa, ker se mi to ne zdi primerno za naše okolje in sem dovolj samokritična, da vem, da mu ne morem pri najboljši volji nuditi tega, kar mu gre. Imam pa soseda z malamutom in prijatelja s huskijem in veliko priložnosti za opazovanje teh psov pri nas, sama imam pa tridesetletne izkušnje z labradorci, nekajletne izkušnje z mešanko z nemškim ovčarjem/bernskim planšarskim psom, srečanja s kanadskimi Indijanci in pogovore z njimi o njihovih psih in volkovih (in drugih živalih), zanimanje za volkove (precej prebranega in pogovori z ljudmi, ki se z volkovi tudi v praksi ukvarjajo) in tudi nekaj lastnih srečanj z njimi. Nenazadnje diplomo iz biologije. Dovolj, da me vzameš kot kompetentno sogovornico?

aha, se pravi, nimaš (neposrednih) izkušenj z eskimskimi psi, imaš pa (posredno) vedenje x:)x

Tako kot jaz x;)x

Imam neposredne 30-letne ( x:o)x staramo se) izkušnje z mešanci, rotvajlerji, pitbuli, labradorci in brakjazbečarji-če to kaj šteje; pomoje ne xscratchx

Diploma nima veze, sploh ker sem (tudi) jaz hodila na Biofax, pa vem kako in kaj je tam x;)x

 

hm... rit bi mogu najprej še videt :palec:

da bi vidu, če je wredn hinawca špilat in ti prou dajat, ker prijatli in sosedje twojga mnenja očitno ne jemljejo prou resn. x:px x:Dx

xokkx

Tole je izbor znanstvenih prispevkov, vključno z najnovejšimi, ki jih je na kup zbrala biologinja, ki ogromno ve, tako iz prakse kot iz teorije, glede na hitrost prebranega pa mislim, da ni bilo ravno prebrano. Je tudi primerjalna študija noter. Morda celo več. Tudi jaz namreč nisem vsega prebrala ravno globinsko ;)

 

Tvoja opažanja se pač razlikujejo od mojih. Sicer je pa logično, da niso enaki, saj jih človek s selekcionirano vzrejo (bolj ali manj) spreminja. Najti dobrega delovnega psa dandanes je že itak skoraj misija nemogoče. Pasme si že po nekaj generacijah skoraj niso več podobne, sploh, če se jih vzreja izključno po neki subjektivni lepoti.

 

Je pa tudi res, da je šolanje danes zeloooo različno že od samo 5 let nazaj vsaj kar se tiče na splošno v raznih KDjih. Pri meni je malamutka v šoli poleti najbolj razturala (oz. si je izmenjevala prvo mesto), labradorce pa zelo hitro zdela vročina sploh, če so črni, čeprav je njihova volja in veselje skoraj neizmerna, jih telo ustavi. Tudi samo iskanje na ruševini in v naravi je zeloooo drugačno kot v časih. Sploh na intenzivnosti. Predvsem pri labradorcih so cele ekspertize kje vzeti psa, da zaradi mase in genetske zasnove nebi prihajalo do poškodb.

Ampak zanimivo, da nikoli v življenju še nisem slišala za polarnega psa z vročinskim udarom, za druge pasme pa tega ne morem reč. Je pa spet res, da je veliko odvisno od lastnikov samih.

Se je za vprašat zakaj ni študij, ki bi dokazovali večjo občutljivost na vročino "polarnih" pasem, ja... Morda pa ni kaj dokazat ;)

Mešanka z malamutom, ki bi jo lahko sicer brez slabe vesti zamenjal zanj, tudi ni imela nekih posebnih problemov v primerjavbi z ostalimi psi med iskanjem. Nasprotno! Z vodnico sta se celo uvrstili na svetovno prvenstvo, čeprav bi tisto SP vsi najraje pozabili :cry:

:palec:

 

dobro je, da se čimveč govori o tem (tema= mučenje živali). Le tako se bo problem lahko zmanjšal - z osveščanjem kaj vse je mučenje in da to ni dopustno! Osebno menim, da imajo polarne pasme v našem prostoru slabše pogoje, kot v polarnih krajih. Se pa seveda da kaj naredit v smeri optimizacije pogojev. Posploševanje na podlagi opažene "damice ki se sprehaja s polarcem v Tivoliju" pa ni kompetentno, ne glede na diplome in indijanske obiske x:px

Ker potem nam ostane samo še kraševec :sori:

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...