Nova akropola-povzetek predavanj

[cosma]

http://www.akropola.org/

[cosma]

2. predavanje

 

MISTIČNI TIBET

 

Tibetanski sveti teksti govorijo o človeku – učencu. Človeku, ki se bori. Človeku, ki je stopil na pot. Pot, ki si jo je izbral po svoji volji.

 

Vsak od nas je učenec!

Učenec je namreč lahko vsak, ne le Tibetanec. Učenec je lahko vsak tudi ne glede na spol, nacionalnost, starost ...

 

Pot ni enostavna. Morda se na začetku zdi razburljivo, lepo. Lepe livade, cvetlice, vendar se slej ko prej začne pot vzdigovati. Postaja vse bolj strma in vse več je pasti in nalog. Človek, ki je na poti, mora skozi številne težave in izkusit mnoge napore (ne gre za napore, ki bi nas uničili, temveč za aktivne napore, take s katerimi premaguješ sebe). Človek, ki živi življenje popolnoma brez vseh težav, ne raste. Saj če se za nekaj ne trudiš, da bi to osvojil, da bi sebe prerasel, potem to zate tudi nima nobene prave vrednosti. Nihče nam ničesar ne more dati ali narediti namesto nas. Vsak mora to sam! Težave so v resnici naloge duše, ki se razvija, in učenec naj bi ob premagovanju teh čutil notranjo radost srca!

 

Tibetanski sveti teksti veliko govore tudi o neopisljivem učenju, ki ga osvaja učenec. Nič ni samoumevnega. Do resnice se mora prikopati vsak zase. Potreben je določen napor. O tem istem govorijo tudi druge filozofije, filozofije vzhoda in zahoda.

 

TIBET – zgodovinsko ozadje

 

Še v 19. stoletju je bilo na Tibetu okoli 98% prebivalcev Tibetancev, danes pa jih tam skoraj ni mogoče več najti. Vse do vdora Kitajcev je imel Tibet politiko izolacije. Vanj si lahko stopil le, če si imel vabilo od vlade. In še potem, ko si bil povabljen, je bila pot do Tibeta naporna. Drugače kot s karavano sploh ni bilo mogoče doseči teh krajev.

 

Tibetanci so imeli od nekdaj drugačen odnos do življenja. Velik vpliv so pri tem imele tudi podnebne razmere. Ni veliko gozdov, suša, zemlja je siromašna in zato so ljudje le težko prišli do hrane.

 

BUDIZEM je na Tibet prišel šele 1000 let po Budhini smrti, torej v 7. stoletju. Tibet je dosegla ena od vej budizma: MAHAJANA BUDIZEM. Osnovno sporočilo Mahajane budizma je sočutje. Buda, se je namreč žrtvoval za človeka, tako da se je odpovedal temu, po čemer je hrepenel že celo življenje (stanju nirvane) in ostal na zemlji, v samsari, v spreminjajočem se svetu, da bi pokazal pot še drugim trpečim, ki bi jih lahko pustil za sabo. Mahajana budizem uči o tem, kako zmanjšati solze, trpljenje vseh živih bitij.

 

Pri Mahajana budizmu ni toliko pomembna forma oz. način izražanja vere, kot je pomembna ideja. Tudi zato je Mahajana budizem, ko je enkrat prišel med ljudi, ljudstvo vedno znova prevzel. Na začetku je stara religija še preganjala budizem, od 10. stoletja naprej pa budizem postane glavna religija Tibeta.

 

Mistični tibet je bil v tistih časih še veličasten. Velike biblioteke, mesta jogijev in velikih modrecev. Bil je pravi mistični popek sveta. V Tibetu je bilo moč najti okoli 20.000 samostanov, od katerih jih je danes komaj kaj še ostalo. Danes ji je komaj za vzorec. So le še nekakšna folklora. Tudi budizem počasi izginja. A za to ne gre kriviti Kitajcev, temveč mlajše generacije, ki so bile prepričane, da je novo, modernejše boljše od starega. Budizem se le počasi na novo prebuja pri najmlajših generacijah. Danes so Tibetanci spet povsem prežeti z budizmom.

 

Ker je bilo v mistični Tibet tako težko priti, veliko svetih tekstov pa je bilo v tem času uničenih in izgubljenih, je bilo na zahod le malo tekstov prenesenih in prevedenih. Tako poznamo le Tibetansko knjigo mrtvih, nekaj biografij, drugega pa skoraj že nimamo.

 

Neka evropejka, Helena P. Blavatsky. je vendarle uspela prinesti nek tekst v obliki 3. razprav iz Tibeta. Gre za tekst, ki je le manjši del večjega dela Knjige zlatih pravil, in se imenuje GLAS TIŠINE. Helena se je 30 takih pravil (iz Knjige zlatih pravil) naučila na pamet. V Tibet je sicer prišla kot povabljena, vendar od tam ni smela odnesti ničesar (razen, kar si je zapomnila).

 

Glas tišine

 

V teh razpravah lahko beremo nasvete učencem. Vsak učenec naj bi imel v sebi, v svoji podzavesti, veliko moči. Podzavest, ki je ogromen del človeške psihe namreč ni le poln smeti, strahov in razne navlake, ampak so tam tudi naši še neizkoriščeni potenciali, izjemna moč. Ljudje se v sebi borimo (različne vsebine v naši podzavesti).

 

Ljudje smo mnenja, da smo v svoji osnovi plemeniti. Problem pa nastane, ko je naša plemenitost postavljena na preizkušnjo. Vprašanje je, če smo še vedno tako plemeniti tudi, ko pride do prave preizkušnje. Dokler nismo preizkušeni, pa ne moremo vedeti iz kakšnega testa smo. Šele v ekstremni preizkušnji postane jasno, kakšen je v resnici človek. Človek se mora zato graditi in se stalno spopadati s svojo psiho (govorimo o t.i. notranjih demonih, silah, zvereh ...). Vsi imamo namreč tako dobro kot slabo plat osebnosti. Kakšni pa na koncu smo, je odvisno le od tega, koliko smo o tem ozaveščeni.

 

Glas tišine pravi, da OZAVEŠČANJE ni naloga le za eno življenje. Da je to naloga večih, pravzaprav ogromno življenj, saj je ogromno tega, kar moramo spoznati in s čimer se moramo soočiti.

 

Govori o nadi. NADA pomeni neslišni glas, notranji glas.

Vsak človek je nesmrtno bitje in ta njegov nesmrtni del neprestano govori. Duh se namreč nikoli ne utrudi. Telo se lahko utrudi, iztroši in umre, duh pa nikoli. In da bi ga človek slišal, mora najprej ukrotiti svoja čutila. Prek čutil namreč v našo zavest prihajajo številne informacije o zunanjem svetu. Tako stalno nekaj razmišljamo. O tem, kaj bi danes jedli, počeli, kam bi šli, kaj moramo še narediti ... V naši zavesti je vedno polno nekih misli.

 

Da bi torej slišali notranji glas (glas nesmrtnega dela sebe) moramo:

 

1. UKROTITI ČUTILA

To zahtevo imajo skupno kar vsa sveta učenja! Npr. Že Pitagorejci so se urili v tem, da so krotili svoja čutila, budizem pa je zahteval, da se v človeku zbudi čast. Primer: Poslušanje! Pravo poslušanje ni pasiven odnos, temveč je potrebno sestopiti vanj, potreben je nek napor, potrebno je ukrotiti čutila!

Na začetku poti je to vedno najtežje. Čutila namreč ustvarjajo privid, iluzijo. Običajnim ljudem se zdi to sicer normalno stanje. Vidimo se npr. kot takšnega ali drugačnega (lepega ali grdega), če pa bi se videli iz druge perspektive, bi se morda videli povsem drugače. Živali npr. ne vidijo sveta okoli sebe tako kot ljudje. Nekatere živali vidijo le infrardeči spekter. Če bi torej naš vidni čut deloval malo drugače, bi se tudi mi videli drugače.

Ker čutila torej zgolj ustvarjajo iluzijo, se moramo nad njih dvigniti! Čutila namreč govorijo zgolj o formi in obliki, ne pa tudi o vsebini (ki je edina pomembna). Tako vidimo osebo pred seboj, ki je morda nasmejana, vendar je to le privid. Oseba prav lahko močno trpi v sebi, čeprav se navzven smehlja. Ta zemlja je namreč dvorana trpljenja, bolečine in prividov.

Svet samsare je vseeno nujno potreben. Skozi ta svet se namreč spoznavamo, se gradimo in skozi njega pridemo do cilja. Nirvano je namreč mogoče doseči le tukaj, v svetu samsare.

 

2. UČENEC NAJ SE VARUJE VELIKE HEREZE (krivoverja)

Nujno je vedeti, da smo del celote. Nihče ne more živeti sam, tako kot se ne moreš roditi sam. Vsi smo otroci velike matere ... imamo iste korenine! Prav to je bilo spoznanje Bude! Da nismo bitja sama za sebe, da nismo ločeni od narave in niti od ljudi.

Prav nasprotno nas uči pot zahoda, namreč, da je vsak sam zase in povzdiguje individualizem.

Buda pravi drugače: Da smo povezani, vendar da vsak lahko gradi le sam sebe, nihče ne more graditi drugega.

Platon: Podobno je trdil Platon, namreč da mora vsaka oseba stremeti k temu, da postane dobra, saj le dobri posamezniki lahko zgradijo tudi dobro družbo.

Glas tišine: Človek je ljubeče bitje, ki ne more obstajati sam po sebi. Gre enostavno za to, da smo v tem svetu, svetu samsare vsi na istem: Vsi smo na istem čolnu!

Duhovnost je zato nujna potreba človeka. Potrebujemo jo bolj kot zrak, bolj kot življenje. Zato je nujno, da si vzamemo čas za to!

Glas tišine pravi: Učenec. Skozi ta svet se učiš. Tvoja naloga je, da se učiš, da se ozaveščaš. Vsi imamo moč, da se soočimo s težavo.

Praznina: Če je tvoje življenje vezano le na zunanji svet, po tebi ne ostane nič. Vse materialno sčasoma strohni, zgnije, izgine ...

Pa vendar: obstaja tudi POT SEBIČNOSTI! Tudi ta pelje do nirvane. Vendar pa, ko se učenec odloči, da se, ko doseže nirvano, ne bo vrnil in pomagal drugim, menda enostavno izgine iz spomina sveta, kot da ga nikoli sploh ni bilo.

 

3. VARUJ SE EGOIZMA!

Glas tišine govori o boju! Edina zmaga v tem boju je NOTRANJA POT! Pot je vse! Moramo namreč spoznati sebe! Vsi imamo isto naravo in vsi moramo obvladati isti usodo! Načini, kako to storimo, pa se lahko zelo razlikujejo! Vsak ima namreč svojo pot, svoj način!

Krišna: Po katerikoli poti se mi bližajo, bo to tudi moja pot.

VSAK SAM MORA POSTATI POT!

Najprej: Utišaj krik bolečine, preden narediš prvi korak na poti usmiljenja ... Pot usmiljenja in ljubezni je namreč zakon obstoja (usmiljenje tu ni le lastnost kot taka). Od stanja UČENCA do stanja (cilja) UČITELJA je mogoče priti po poti usmiljenja in ljubezni.

Tako moramo (z usmiljenjem) delovati tudi z naravo! Delujemo namreč kot celota, saj smo le kolesce v tem krogu.

Tako kot npr. v družini. Vsak ima svojo nalogo in vsak prispeva k blagostanju družine z najboljšim kar ima! Ljudje, ki nikomur nič ne dajo, so v sebi šibki in polni strahu. Ljudje, ki so zaprti vase, v svoj svet, so prav tako šibki in polni strahu. To, da so ločeni od sveta je zgolj njihov privid. Ločitev jih le prividno varuje od sveta!

Gilgameš: V tem epu so okoli mesta gradili obzidje ... v resnici pa bi moralo priti do tega, da bi obzidje zrušili (obzidja znotraj nas).

 

4. IZKORNINI SLO IN PAZI, DA SE SPET NE DVIGNE!

Sla je v bistvu strast, požrešnost, posesivnost ... Varuje se, če jo le potisneš, ker bo spet vstala. Sla ne more izginite, lahko le spremeni obliko. Na lestvi po kateri se vzpenjaš, jo moraš znova in znova premagovati, zmanjša pa jo lahko le vrlina.

Vrlina je notranje, plemenito stanje! Je značilna za zavestno in plemenito bitje. Človek brez zavesti čuti ogromno bolečino in trpljenje, čuti nesmisel in strah, ker ga (strahu) še ni premagal. Najležje je ostajati na nivoju živali. Na nivoju živali te življenje prisili v to ali ono dejavnost. Vendar človek ne more ostati za vedno na nivoju živali in slo zato ne more izkoreniniti tako, da jo še dodatno hrani. Nasprotno: Utišati jo mora!

Ko utišamo čutila in slo, začutimo prisotnost glasu! Notranji glas, ki mu potem lahko prisluhnemo ... seveda so tudi taki, ki gredo proti temu glasu. Morda si tudi ne upamo prisluhniti ...

Zunanji učitelj pride, ko je učenec pripravljen. Zunanji učitelj učenca vodi le po poti, po kateri je tudi sam že hodil.

 

CILJ: Ko prideš do konca poti, pa se tvoj jaz združi z velikim jazom. To je v stanju jasne in čiste zavesti. Učenec je takrat postal učitelj! Postal je svetloba. In ko postaneš učitelj, začneš kazati drugemu pot! In vedno sta v grobem le dve poti:

- ena je za množice,

- druga za izbrane.

Glede na način pa poznamo poti:

- pot srca je pot predanosti (se imenuje tudi veliko sito, je pot, ki jo hodimo za druge, saj je potrebno prinašati Dharmo ljudem, je pot izbranih, veliko bi jih radi hodilo po tej poti, ampak le malokomu uspe (za izbranca se naredi vsak sam, ne neko višje bitje, podobno govori tudi Platon in npr. evangelij: Veliko poklicanih, malo izbranih!))

- pot glave je pot razmišljanja,

- duhovna pot je pot ljubezni, usmiljenja.

Veliki učitelji so imeli ogromno notranjo moč, veliko moč poglabljanja, so bili kompletne, močne osebe, inteligentne, so ljudem dajali oseben zgled. Ljudje potrebujejo smisel, upanje in zgled. In veliki učitelji niso delali le za pet ljudi, ampak vedno za vse!

 

5. POSTATI JOGIN

Pot ne zahteva, da greš v osamo! Pot zahteva le, da prideš do spoznanja! Spoznanja pa so otrok dejanj! Dejanj iz ljubezni!

Lahko greš med puščavnike, lahko si polomiš vse kosti, se trpinčiš, pa vendarle ne boš prišel do nirvane. Nekaj je namreč obvladovanje sebe, nekaj čisto drugega pa je navadno trpinčenje sebe. Medtem, ko se trpinčiš, bi lahko že z istim naporom nekomu morda pomagal, zanj nekaj naredil ...

V svetu samsare so ljudje kot živi mrtveci! In prav ti rabijo pomoč. Tudi v nas je tako živ kot mrtev del! Ko ni več duha v človeku, je ta namreč mrtev! Telo je namreč le instrument duha! Ko pride smrt, že čez nekaj dni od telesa nič več ne ostane ...

Živi mrtveci. Nobenemu novincu pa se ne da odvzeti pravica, da stopi na pot! Ali bo zmogel ali padel, ni pomembno. Vsi napori namreč niso zaman! Tisto, kar smo premagali zdaj, smo premagali za vedno in nam v naslednjem življenju ne bo prišlo več nasproti.

 

6. EGOIST ŽIVI ZAMAN

Učenec egoizma živi le svojo nižjo naravo in celo življenje porabi zaman! Kot človek se namreč ni premaknil niti za korak naprej. In življenje hitro mine! Še nekaj let, pa je tu smrt.

Življenje je treba spoznati!

 

7. NA TEJ POTI SO POSEJANE PASTI

Glas tišine govori o sedmih velikih trdnjavah in sedmih velikih ključih, ki te trdnjave odpirajo.

Ti ključi so:

1) Usmiljenje in večna ljubezen

Človek, ki ne živi po tem zakonu je egoist, ki išče in deluje le zase. Zgled iz narave: Čebela vedno dela za dobro panja. Kar ni dobro za panj, ni dobro niti za čebelo!

2) Skladnost besed in dejanj

Ljudje pogosto nekaj mislimo in drugo čutimo. Redki so tisti, ki mislijo in to tudi živijo. Filozofija namreč ni le neka teorija, filozofijo je treba živeti.

Azteki: so zelo cenili prijateljstvo, zanj bi dali tudi življenje

Grki, Egipčani: prav tako, o prijateljstvu so govorili kot o bližini duš (in ne bližini teles),

3) Potrpežljivost

Nič ne moremo prehitevati. Stvari se morajo razvijati postopoma. Človek se mora razvijati v skladu s svojim tempom. Tudi Budi je uspelo šelo po več tisoč življenjih. Pomembna je rast, razvijanje. Tudi narava ne pozna nenadnih skokov (od semena pa takoj do 7-metrske smreke).

4) Ravnodušnost do bolečine, trpljenja ali radosti

Tako kot mater otroka, ki ji mora biti vseeno ali je to ob 3h zjutraj in ali se ji ljubi ali ne. Enostavno gre in opravi svojo dolžnost (npr. nahrani otroka).

5) Neutrudljiva energija in moč

Da te nič ne ustavi na tej poti!

6) Ključ, ki odpira videnje resnice

Človeku postane jasno: To je tako! Ko vidiš resnico, ne moreš več nazaj!

Mohamed: Ponujali so mu oblast, mu grozili, pa se vseeno ni uklonil in odrekel resnici.

Podobna usoda je doletela Konfucija, Sokrata in G. Bruna so celo ubili.

7) Združenje z bogom

Učenec je kot lutnja, na katero igra velika, nesmrtna duša ... Vsi smo nesmrtna bitja in vsi imamo dušo. Tisti minljivi del nas je v resnici le instrument.

IN ŠE ZADNJI OPOMIN: Ozri se!

Ko dosežeš končno svobodo, pomisli, da so tvoji sorodniki, prijatelji, bližnji, ostali v svetu samsare. Ti sam pa zdaj izbereš, kaj boš naredil! Ti si razsvetljen in izbereš svojo pot! In ni večje sreče za ljudi, ki so ostali za tabo, če se UČITELJ vrne in prinese znanje!

 

Veselite se,

Novi arhan (učitelj),

Je rojen!

 

Mir vsem bitjem!

[cosma]

1. predavanje

8. marec, Nova akropola

 

Starodavna Indija

 

Ep Bhagavattgita je delo, ki spada med svete tekste (tako kot koran, biblija …) in ki so se pojavljali v vseh časih in v vseh prostorih. Bhagavattgita je le del večjega dela Mahabharate, ki obsega kar 18. knjig in okoli 1000 strani, tako da Bhagavattgita dejansko predstavlja le odstotek celega dela oz. je del šeste knjige Mahabharate.

 

Sveti teksti

 

Sveti teksti so od nekdaj zgolj nadomeščali učitelja. Preden so nastali, se je znanje prenašalo z učitelja na učenca in tako iz roda v rod. Ko pa so stvari šle počasi v zaton, ko so se začele izgubljati, so ta ustna znanja zapisali. Tekst je bil nato namenjen tudi množicam.

 

Namen svetih tekstov je, da prenaša ideje! Najpomembnejša je namreč ideja sama! Čista ideja! Zapisovanje samo je le poskus pretoka neke abstraktne ideje v formo, v besedo. Problem nastane, ker zdaj ni več učitelja, ki bi te besede, zgodbe, tekst pojasnil. Npr. ko je Shakespeare pisal Romeo in Julijo, je z zgodbo hotel podati idejo o ljubezni, to pa je storil tako, da jo je podal skozi zgodbo. Zato je v resnici zanemarljivo kakšne barve las je imela Julija in kako lep je bil Romeo, kar pa včasih ljudi celo bolj zanima kot dejansko sporočilo avtorja, ideja o ljubezni, zaradi katere je zgodba (le kot forma) sploh nastala.

 

Značilno za svete tekste je tudi, da so jih pisali učitelji človeštva, ki so se pojavljali le na vsake toliko časa. Ti teksti (oz. v zgodbah »skrite« ideje) so nato vplivali na ljudi: jim dajali pogum, jim pomagali, da so lažje osmišljali svoja življenja, jim dajali upanje, vizijo za prihodnost …

 

Tudi v Giti ne gre toliko za zgodbe same, kot gre za ideje, ki so podane z zgodbami! Ljudje takšne tekste berejo celo življenje. Z vsakim novim branjem odkrijejo nekaj novega in v vsakem obdobju njihovega življenja se jim razkrije nov vidik iste zgodbe. Za svete tekste je namreč značilno, da so napisani v simboličnem jeziku, namen tega pa je, da človek dobi vizijo! Pravijo, da je Mahabharata napisana tako, da se da brati skozi 7. ključev. Prvi je najbolj očiten, to je zgodovinsko (tega in tega leta, ta in ta vladar imel tega in tega sina), drugi ključi so nato npr. metafizični, astrološki … Nujno je, da se tekstom približaš z vso potrebno odprtostjo. Z liki se moraš namreč kar najbolj identificirati, saj boš tako od teksta največ odnesel.

 

Brahmanizem!

 

Okoli 2000 pred našim štetjem (ni bil čisto prepričan, a je stalno poudarjal, da filozofe ne zanima toliko zgodovinsko dejstvo, temveč da ključnega pomena ideje) je obstajal narod, ki je sebe imenoval za arijce (asociacija s Hitlerjem seveda ni na mestu, razen da je dejansko šlo za zlorabo njihovega imena, tako kot je nacističen križ le zloraba svete svastike (križ je le obrnjena svastika)).

 

To ljudstvo si je nadelo ime arijci, ker je to pomenilo plemeniti, tako kot je npr. Platon imenoval tiste ljudi, ki so razvili vrline, za aristokrate (tudi ta izraz se je kasneje izrodil, danes so aristokrati vse kaj drugega kot v osnovi plemeniti ljudje).

 

Religija tega ljudstva, arijcev, se je imenovala brahmanizem. Brahmani so bili dejansko duhovniki, njihovim tekstom in učenjem pa se je reklo Veda, Upanishada, Vedante … to so bili v bistvu priročniki za duhovnike! Kot del arijske religije pa so bila tudi epska dela. Leposlovna dela, ki so bila namenjena ljudem. Med temi pa najdemo Mahabharato, Bhagavattgito, Ramajano …

 

Mahabharato so pred več tisoč leti v Indijo prinesli prav arijci, napisana pa naj bi bila nekje od 300 do 700 let pred našim štetjem. Mahabharata (kot večina svetih tekstov) govori skozi zgodbe in tako postane osnova za indijsko misel. Učenci so se jo pred davnimi leti morali učiti celo na pamet. Vse tiste velike in debele knjige! Seveda jim je bilo najprej vse lepo razloženo. Najprej jim je učitelj razložil ideje, asociacije, šele potem si je moral zapomniti celotno Mahabharato in tako spravil ideje v formo. Te zgodbe so mu v bistvu pomagale, da je obdržal te ideje! Za pomoč pri pomnenju vseh teh tekstov je bila to, da so bili teksti napisani kot pesmi, z rimo in melodijo. Tako si je to lažje zapomnil, pri tem pa ne gre zanemariti tudi element zaščite. Rima in melodija sta namreč bila tudi nekakšna zaščita pred tem, da ne bi kdo kaj dodajal ali vrival v svete tekste. Če bi to poskusil, bi namreč to porušilo rimo ali pa bi bilo nekaj narobe z melodijo …

 

Značilnosti brahmanske religije!

 

1. Ceremonija

Verjeli so, da je svet nastal skozi ceremonijo in da se zato lahko človek le skozi ceremonijo tudi vrne k svojemu izvoru. Pri tem seveda ne gre za zgolj mehanski princip ceremonije, v kar se je sčasoma vse skupaj znalo izroditi (ljudje na splošno delamo vedno znova isto napako, ko vse preveč pozornosti pripisujemo zunanjemu, vidnemu, mehanskemu in veliko premalo notranjemu), ampak gre za vzdušje. Mehanski princip ceremonije, kot npr. prižiganje kadil, prinašanje žrtve … je pomemben le toliko, v kolikor pomaga pripraviti pravo vzdušje, čisto nič pa ne pomeni že samo po sebi. Ceremonija v resnici pomeni ustvarjanje vzdušja, ustvarjanje harmonije v človeku in šele skozi to stanje harmonije je mogoče, da se človek poveže z izvorom! Brahmani so namreč učili, da je človek sestavljen iz smrtne in nesmrtne narave.

 

2. Kastni sistem

Kastni sistem je ob svojem nastanku, v svojih zgodnejših časih bil povsem drugačen, kot ga poznamo danes. Takrat, na začetku, sploh ni bil mišljen, da bi ločeval ljudi! Mišljen je bil le kot neka vrsta organizacija oz. bolje: specializacija družbe! V določeni kasti si namreč pripadal glede na svoja nagnjenja in sposobnosti, pri tem pa pripadnost eni kasti po svoji vrednosti ni pomenila več kot pripadnost neki drugi kasti.

Otrok tako, ne glede na svoje rojstvo, še ni pripadal nobeni kasti. Ne glede na to, komu se je rodil. Šele kasneje, z dejanji, se je izkazalo kam spada.

 

Obstajale so štiri kaste:

1. Brahmani (modreci, filozofi, jogiji in duhovniki)

2. Kšatrije (bojevniki, vladarji)

3. Vajšije (trgovci)

4. Šudre ali parije (obrtniki, kmetje)

 

Tako je bilo na začetku. Kasneje pa je ta sistem degradiral v kastni sistem, ki ga poznamo (težko razumemo in obsojamo) danes. Do izkrivljanja je prišlo sčasoma. Počasi je razvrščanje po nagnjenjih prešlo v ločevanje glede na vrojenost v določeno kasto. Takrat si se v določeno kasto že rodil. Tako je iz brahmanizma nastal hinduizem. Beseda hinduizem je v resnici arabskega izvora in je pravzaprav slabšalna arabska oznaka za kastni sistem. Veliko kasneje in do dandanes si npr. brahman, pa gre mimo tebe šudra in se moraš takoj okopati, ker te je že s svojo bližino onečastil …

 

Bhagavattgita pa o tem govori drugače!

Krišna pravi, da z dejanji postaneš brahman!

 

Tudi pri samih obredih (ceremonijah) se vidi ta degradacija. Vse postaja zgolj samemu sebi namen in je vse bolj trivialno. Vse se dela le zato, da se to dela. Je zgolj formalnost! Medtem ko je v časih brahmanizma žrtvovanje v resnici pomenilo neko notranjo žrtev, v hinduizmu prehaja žrtvovanje v zgolj ceremonijo, v neko zunanjo žrtvovanje.

 

To je tudi sicer značilnost vseh religij! Namreč, da gre za nek cikel! Najprej rojstvo z neko idejo, potem pa gre enkrat vse skupaj v zaton … in spet na novo vzbrsti kot nekaj drugega. Brahmanizem in kasneje hinduizem se tako prenovi skozi budizem.

 

3. značilnost brahmanizma: Inflacija bogov

Na začetku je bilo manj bogov, značilna je bila neka strogost glede tega in le brahmani so se obračali k bogovom. Vse je bilo kozmično, zdaj pa se je vse skupaj bolj približalo človeku.

Z degradacijo brahmanizma je s poplavo različnih bogov in božanstev nastalo ogromno sekt in vsaka slavi svojo kolekcijo bogov! Nekatere so zašle celo v take ekstreme, da častijo celo čisti materializem.

 

Kaj je brahmanizem učil o človeku?

 

Sestava človeka:

 

Pri Grkih: Indija: Na splošno:

 

1. NOUS (duh) ATMA

BUDHI nesmrtni del

MANAS

 

2. PSIHA (duša) KAMA MANAS

LINDA SHARIJA

3. SOMA (telo) PRANA SHARIJA smrtni del

STULA SHARIJA

 

Brahmanizem (pa tudi grki, Platon …) uči, da je v človeku nekaj smrtnega!

 

Smrtni del človeka zajema štiri nivoje:

Na prvem nivoju (na skici: ŠTULA SHARIJA) gre za nivo fizičnega telesa, negibno (nivo mineralov), eterofizično telo.

Na drugem nivoju (PRANA SHARIJA) gre za energetsko telo, energija, ki daje fizičnemu telesu gibanje (nivo rastline),

Na tretjem nivoju (LINGA SHARIJA) je telo čustev in kako preko čustvenega telesa dojemamo svet (nivo živali).

Na četrtem (KAMA MANAS) pa gre za povezavo razuma in želje in predstavlja jedro človeka. Na tej stopnji je človek. Zavest človeka se rodi na četrti ravni. To je svet misli. Človek gleda in razmišlja o svetu, pri čemer je on (jaz) vedno v centru tega razmišljanja!

Vse te štiri stopnje so smrtni del človeka. Telesno se stalno staramo, z leti spreminjamo. Pravijo, da se na vsakih nekaj let zamenjajo čisto vse celice v naših telesih, torej se telo spreminja, umira in na novo rojeva že za časa našega življenja. Podobno se dogaja tudi na drugih spremenljivih nivojih: tudi čustva se spreminjajo, v nekem obdobju svojega življenja čutimo tako, v drugem že na drugačen način. Podobno je tudi s stališči. Tudi ta se tekom življenja rojevajo in umirajo. Sčasoma spreminjamo svoja stališča. Smrtni del človeka je torej eno samo spreminjanje.

 

In potem je tu seveda še nivo človeka, ki je neumrljiv!

Tretji nivo neumrljivega je MANAS, ki predstavlja um. Ta um se od umrljivega razlikuje po tem, da v njegovem centru nima sebe.

Drugi nivo je BUDHI, ki predstavljaj intuitivno telo, modrost in seveda ljubezen. Vse obstaja v celoti in hkrati.

In prvi nivo ATMA, ki je volja.

Ti trije nivoji so nesmrtni! Vsako dejanje, ki ga človek sproži je najprej impulz volje, nato se skozi budhi in manas impulz izrazi v dejanje. Od teh je odvisno kako bo dejanje izraženo.

 

Današnja znanost je pozitivistična! Vse si želi dokazati, raziskuje materialno in zato svoje objekte opazovanja gleda kot hišo. Od spodaj navzgor. Indijci pa to vidijo ravno obratno. Prepričani so, da vse izvira od zgoraj navzdol: najprej mora biti volja (ATMA) in potem impulz poteka navzdol. Neumrljiva triada si s ponovnim rojstvom le vzame obleko (spodnji del sheme). Obleka pa pri tem ni bistvu človeka! Bistvo človeka je njegov neumrljivi del!

 

Samsara

 

Samsara pomeni kroženje. Brahmanizem pravi, da se vse spreminja, da vse kroži. Ti atomi, ki danes gradijo naša telesa, bodo nekoč morda del kakšne rastline, živali, kamnine … samsara je tudi kroženje človeka. Princip samsare je viden tudi v reinkarnaciji (ponovno utelešanje).

 

Namen vse te ceremonije je, da se uredi smrtna narava in da se sčasoma ne bo potrebno več utelešati. Gre za stvar evolucije. Živimo namreč na tisoče, na milijone življenj, le z enim namenom, da se ozavestimo. Ko se človek ozavesti, se mu ni treba več ponovno rojevati.

Življenje je muka, trpljenje, zgoraj pa ni več trpljenja. Človek mora prihajati sem, da štiri umrljive nivoje spravi v red. In to, v kakšnem stanju je človek prišel v novo rojstvo, kaže na to, kaj in koliko mora še narediti in kakšno bo njegovo življenje, kakšna bodo njegova dejanja … o tem v kakšnem stanju je, na kateri stopnji ozaveščanja, pa govorijo tri gune. Te gune (več o tem menda kdaj drugič) so:

1. RADŽAS (strast, aktiven princip),

2. TAMAS (pasivnost),

3. SATVA (stanje vrlin).

 

Človek bo namreč v življenju deloval v skladu s tem, kaj ima in kje v razvoju je. Tako kot bo deloval, takšna pa bo tudi njegova karma (vzrok-posledica). Te gune torej pogojujejo kako bomo v življenju štartali.

 

Mahabharata

 

Mahabharata dobesedno pomeni veliki vladar, veliki boj. Je pravzaprav epska zgodovina plemena bharata. Neke vrste nadaljevanka. Kdo se je s kom poročil, koliko sinov je imel, koliko jih je imel ta, kakšen je bil … To je precej značilno za Indijce, zato ni čudno, da so poznali soap opere že veliko pred Američani. Potem, ko na 300 straneh opisuje dinastijo po plemenitem vladarju Mattisvapure, ki se poroči z boginjo Gango in … se družinsko deblo ustavi pri Arjuni, ki je sin boga bojevništva. Ko Arjuna postane polnoleten, mu strici nočejo predati prestola, ki so ga do tega dne zasedali le začasno in čeprav mu po poreklu pripada. Tako pride do spopada. In tu se začne Bhagavadgitta (obsega le 50 strani), ki v prevodu pomeni gospodovo pesem (ta gospod pa je Krišna).

 

Spopad! Vsak s svojo vojsko pridejo na bojno polje.

Na vrhu bojnega polja so PANDUJCI!

Na spodnjem delu bojnega polja pa vojska KURUJCEV!

 

Arjuna naj bi dal znamenje za začetek boja z izstreljeno strelico. Vendar okleva. Zaukaže kočijažu, da naj ga zapelje med obe vojske, da si vse skupaj malo ogleda. Ko se ustavita sredi pripravljajoče se bojne vihre (konji hrzajo, orožje žvenketa, bojevniki tulijo …), Arjuna zagleda na spodnji strani bojnega polja svoje strice, bratrance, ljudi, s katerimi je rasel in ki jih je imel rad. In si misli: Kaj bom imel od tega, če jih pobijem? Kar naj imajo oblast, jaz je za to ceno ne želim imeti! To opisuje v t.i. poglavju obupa!

 

In nato Krišno (iz vsebine izvemo le, da gre za kočijaža bojne kočije) vpraša, naj mu pove, svetuje, kaj naj stori!

 

In Krišna pravi: To je tvoja dolžnost, da se boriš! Tvoji nasprotniki hočejo oblast, da bi v njej še naprej nezasluženo uživali. Ti pa si bog, božji sin, ki si bil za to vzgajan in ker si dober, boš kot vladar tudi delal dobro, zato ti oblast pripada. Če boš v boju padel, boš postal junak. Narod te bo slavil na veke vekov. Če pa zmagam, bo vse dobro! Ker si dober …

 

Poglavje: Krišna ga bodri.

 

Tu že postane jasno, da ni bistvo zgodbe zunanja bitka, temveč je najbolj pomemben pogovor! Zdi se, kot da se je vse ustavilo sredi kaosa. Sredi bitke. Čas se je dobesedno ustavil zato, da se dva človeka pogovarjata!

Ta zasuk že daje slutiti, da gre v resnici pri vsem skupaj za človeka! Tudi bojno polje je v resnici le prispodoba za človekovo notranjost. Vojska PANDUJI je v resnici višja narava človeka, medtem vojska KURUJEV predstavljaj nižjo naravo človeka. Višja narava mora priti na oblast!

 

Obe vojski se borita za mesto Hastinapura. Hastinapura pomeni v prevodu mesto slonov. In ker slon simbolizira modrost, pomeni tudi mesto modrosti. Gre torej za boj za modrost! Sporočilo je torej, da naj modrost vlada nižjemu v človeku!

 

Kdo je Krišna?

 

V zgodovinskem pomenu je Krišna v tej zgodbi princ in svak Arjune.

V metafizičnem smislu (v smislu ustroja človeka) pa zavzema vlogo ATME (božanskega v človeku). Je zgolj v vlogi opazovalca in svetovalca, saj ne more nič narediti namesto Arjune. Arjuna pa je v vsem skupaj le človek, kot vsak od nas! To je bitka za celo življenje! Strasti in poželenja se trudijo, da bi prišla na oblast. Človek pa ima v sebi tudi božansko naravo in le tej pripada oblast.

 

Krišna je torej božansko v človeku! Je ČRNA BARVA. Črna barva ima namreč vse barve v sebi, vendar so te nerealizirane in so torej prisotne le kot potencial.

Arjuna pa je BELA BARVA, ki je prav tako barva, ki ima v sebi vse barve, le da so te tudi aktualizirane, realizirane. Bog namreč ne deluje (zato ima to le kot potencial), le človek deluje (zato je to izraženo). In človekova dolžnost je, da napreduje! Da obvlada nižje strasti! Človek je v potencialu vse. V svoji duši mora najti svoje bistvo. Tako kot mora vsak vitez najprej v sebi najti damo (torej tisto največ, kar lahko je), da bi jo lahko potem dejansko iskal v zunanjem svetu. Tudi drugi miti govorijo o podobnem. Npr. grški mit o Herakleju! Vedno znova se ponavlja simbolika izgona iz raja (podobno tudi v bibliji). Duša, ki se mora realizirati, preizkusiti, preden bi lahko spet prišel na Olimp! Gre za podobno simbologijo! Ljudje smo otroci smrtnega in nesmrtnega! In prav smrtno moramo spraviti pod nadzor!

 

Mesto slonov! Slon je modrost! To ne pomeni, da so dejansko tako zelo modri, ampak pomeni, da premorejo lastnosti, ki lepo simbolizirajo modrost: so mogočni (močni, volja, rušijo vse pred sabo) in pogumni (strah jih ne omejuje), tankočutni (previdni, prestopijo mravljico, če jim je na poti, so pozorni na to kar je pomembno: z velikimi ušesi slišijo tako slavčka kot rjovenje tigra, a jih strah ne omejuje, da ne bi prepoznali globji pomen), dobrodušni (brez razloga ne napadajo, umirjeni, rastlinojedci …), imajo dober spomin in so komunikativni.

 

Pri grkih tudi najdemo tako mesto. Oni mu rečejo akropola (mesto na višini).

 

Zgodbo lahko vidimo tudi širše. V tej bitki namreč ne sodeluje le človek, ampak cel kozmos. Cel kozmos je stalno v bitki svetlobe s temo! Tudi islam pozna t.i. džihad, ki je v resnici notranja borba človeka! Tudi to se je danes mestoma izrodilo v dejansko bojevanje navzven.

 

Medtem ko v prvem poglavju Arjuna noče ubijati, mu Krišna pravi: Nikogar ne moreš ubiti in nihče ne more ubiti tebe! Človek je večno bitje! Ne gre namreč za ubijanje, ampak gre za nadzor, za kontrolo in v osebnem pogledu tudi za samokontrolo. V Indiji je široko razširjeno prepričanje, da prehajamo skozi življenja. Indijci si celo želijo (v nasproti z zahodnjaki), da ne bi več prihajali v življenje. Verjamejo, da je drugi svet boljši. Trdijo celo, da je najboljši dan v tem življenju veliko slabši od najslabšega dneva v onostranstvu. To tukaj je svet bolečine, zato se nihče več noče vračati vanj.

 

To bitko si izberemo sami! Vsak se mora odločiti sam. Krišna (božje v človeku) lahko le svetuje, ne more pa se odločiti namesto Arjune (človeka). Arjuna noče pobijati svojih, tako kot mi nočemo pobijati nekaj, kar je naše (strasti, nižja narava …), nekaj na kar smo navajeni. Potrebno si je zavedati, da so te stvari nekoč imele svojo koristno vlogo, zdaj pa so odveč in v napoto … Krišna pravi naprej, da so telesa kot obleke! Zamenjaš jo, pa je! Pravi še naprej: tisočkrat sva se že rodila, le da se jaz spominjam svojih prejšnjih življenj, ti pa ne! O nečem podobnem govorijo tudi Grki (pri prehodu duše iz onostranstva v to življenje prečkamo in pijemo iz reke Lete in ko pijemo iz reke, pozabimo kaj smo bili v prejšnjem življenju). Pravijo, da se človek spomni svojih prejšnjih življenj šele, ko je tem spominom dorasel. Kaj bi bilo, če bi danes vsi vedeli vse, tudi da smo bili v prejšnjih življenjih morilci … Podoben mit najdemo tudi pri Egipčanih (Ptica Feniks! Iz pepela se nato na novo rodi …).

 

Krišna torej svetuje Arjuni, naj opravi dolžnost do samega sebe!

Razvoj je dolžnost! SANKIJA pa je vedenje za kaj gre! Dobri in pametni imajo torej dolžnost, da se prikopljejo do oblasti! Ne smejo čakati v senci! Krišna pravi: Deluj skladno z zakonom (zakon je seveda le lastna narava človeka) in opravljaj svojo dolžnost! Četudi z napakami. Pravi, da je bolje opravljati svoje dolžnosti z napakami, kot tuje brez napak. In deluj v skladu z lastno naravo, torej na stopnji na kateri si (ne gre namreč siliti otroka, ki je v 5. razredu osnovne šole med magistre).

 

In dodaja, da so vse poti tudi njegove poti (vse prave religije so takšne poti in vse so torej v redu).

 

 

Na koncu je predavatelj prebral še nekaj odlomkov in Bhagavattgito priporočil v branje. Seveda le čisto verzijo. V slovenščino so te tekste namreč več ali manj prevajali zgolj pripadniki društva Krišne, tako da je iz originalnih 50 strani nastalo okoli 300 strani. Krišnevci so k vsakemu originalnemu verzu namreč dodajali dolgovezne komentarje, kaj naj bi kaj pomenilo, žal pa so s tem pravim iskalcem resnice kvečjemu še otežili delo. Njihovi komentarji so namreč polni sektaškega pridiganja in si z njimi v resnici ni mogoče kaj dosti pomagati … Najbolje je, če poiščemo tekst, ki je »čist« komentarjev in kar najbližje originalu.

[Ksenia]

In življenje hitro mine! Še nekaj let, pa je tu smrt.

Življenje je treba spoznati!

Cosma, hvala za ta članek

[coccinelle]

Všeč tole

Hvala, Cosma

[cosma]

3. predavanje

 

BUDA in BUDIZEM

 

Buda je tisti, ki je prinesel budizem človeštvu. Budizem je učenje, ki govori o smislu. O tem, da se morata razvijati tako posameznik kot kolektiv. Da je rast, razvoj nujnost!

 

Vsa velika učenja govorijo o tem, da je človek tudi duhovno bitje! Buda sicer nikoli ni govoril konkretno o duši ali duhu, je pa vedno govoril o nekem principu, ki nadživi zemeljsko življenje. In na nek način je govoril o istem. Da torej s smrtjo življenja ni konec, temveč da se nasprotno, s smrtjo začne le drugačne vrste bivanje. In to je tisto, kar mora človek dojeti:

- da je le na neki stopnji razvoja,

- in da se večina ljudi vrti v krogu (vsak dan le odživijo in to je zanje že vse).

 

Učitelji življenja pa nas prihajajo vsake toliko opominjati na to. Na edini smiselni cilj življenja in ta je: PRIDOBITI SI VEČ ZAVESTI! In to: da ta svet ima nek smisel. Smisel tega sveta je, da se skozi ta svet človek razvija kot bitje. Ta svet je svet samsare. Vse je energija! Vse se spreminja! Vse teče, vse je tekoče, tudi materija, le da je njen tek počasnejši, ker je materija gostejša, bolj groba energija. Tudi naše telo se neprestano spreminja. Vseskozi se spreminjajo tudi naši občutki, misli, stališča ... saj je vse to taisti svet sprememb! Pravi človek pa se nahaja nekje nad vsem tem!

 

In Buda je učil o vsem tem na svoj poseben način. Trdil je, da ni prinesel nič novega. In dejansko njegovo učenje temelji na brahmanizmu, še preden se je to učenje izrodilo. Ko so se brahmani začeli imeti za nekaj posebnega, se postavili za posrednike do božjega, je Buda ta znanja prenesel množicam! Na novo je osmislil taista učenja – ki so z izrojevanjem brahmanizma izgubljala svoj smisel -tako, da je ponovno poudaril ideje na račun forme! Budino učenje je le reforma starega!

 

 

 

Buda kot človek

 

Buda je bil človek (tako kot je bil Jezus človek) iz mesa in krvi. Kot vsi drugi. Rodil se je kot Siddarta Gautama, nadiimek Buda (ki pomeni buden, razsvetljen) pa je dobil kasneje.

 

Njegov življenjepis nam je bil podan skozi legende, prvi zapisi o njegovem življenju namreč datirajo od 400 do 500 let po njegovi smrti (okoli leta 100 po našem štetju). Tudi Buda namreč ni v svojem življenju ničesar napisal. Vse kar je govoril so zapisali drugi.

 

Rodil naj bi se leta 560 pred n.št., meseca maja ob polni luni! Na tistem koncu sveta poznajo drugačno štetje in z njim razumevanje časa kot pri nas. Čas so delili na dolge dobe, ki so jih imenovali juge (ena juga traja okoli 432.000 let) in Kalijuga je bila t.i. črna doba (začela se je pred 5000 leti in še vedno traja). Pred njo je bila bronasta doba, še pred njo srebrna in še pred njo zlata doba. Te štiri dobe skupaj (prehajajo iz ene v drugo kot letni časi), tisoč takih dob (jug) pa sestavljajo eno kalpo.

 

Buda se je rodil kraljevi družini v mali kraljevini, 40 km od Himalaje, Nepal. Njegov oče je bil kralj – bojevnik, mati pa je umrla teden dni po rojstvu sina, zato ga je vzgajala njegova teta.

 

Budhino rojstvo je napovedal puščavnik, ki je nekega dne prišel v mesto. Napovedal je, da se bo v tej in tej družini rodil velik človek, ki bo postal ali velik kralj ali pa velik modrec! Rekel je tudi, da mu je žal, da tako velikega človeka ne bo srečal v dejanskem življenju, saj bo prej umrl, kar se je tudi menda uresničilo.

 

Oče si je seveda močno želel, da bi Buda postal veliki kralj! Zaprl ga je v zlato kletko in mu skušal prikriti vse težave tega sveta, da se v njem ne bi prebudil učitelj. Siddarto je vzgajal kot bojevnika. Pri 19 letih so ga poročili z neko princeso. In tako kot je bilo takrat v navadi, se je moral ženin pred tem za nevestino roko pošteno potruditi. Priredili so tekmovanje v pesništvu, plesu, vojaških veščinah, tekmo v lokostrelstvu ... in legende pravijo, da se je mladi Siddarta v vseh odlično odrezal in zmagal na vseh področjih. Legende npr. govorijo o tekmi lokostrelstva: lok, s katerim naj bi streljal, naj bi bil tako težak, da ga niso zmogli dvigniti niti trije ljudje, Siddarta pa ga je potem dvignil sam in ustrelil v čisti center.

 

Leto kasneje se mladoporočencema rodi sin Rekule (v prevodu: okov). Simbolika ni zanemarljiva, saj je bila ljubezen do sina zanj resnično eden največjih okov. Vse ima torej neko simboliko.

 

Oče je v strahu, da ima njegov sin še drugo naravo (Siddarta je namreč veliko razmišljal, se občasno umikal v osamo ...), naredil vse, da se prerokba ne bi uresničila. Podaril mu je štiri veličastne parke. Da ne bi mislil na druge stvari, je parke napolniz z vodometi, rožami, vsakovrstnim bogastvom in lepimi dekleti.

 

Bogovi (takrat so jim rekli Deve), ki so ga z nekim namenom poslali na svet, pa so (tako pravijo legende) videli, da gre vse skupaj v napačno smer. Zato so se odločili, da ga spomnijo na poslanstvo in mu v parke nastavili razne »opomine«:

 

V prvi park so mu tako med nekim sprehodom »nastavili« bolnega človeka. Siddarta je prvič v življenju videl bolnega človeka, zato se je čudil, češ, kaj pa je zdaj to? In mu je spremljevalec povedal, da je človek bolan in da vsak človek kdaj zboli. Da je to del tega sveta.

 

In nato v drugem parku srečata starčka. In spet se mladi princ čudi, kaj pa je narobe s tem človekom in mu spremljevalec razloži, da je vsak človek najprej otrok, nato mladenič ... in na koncu se vsi postaramo.

 

V tretjem parku tako srečata mrtveca. Kaj pa je s tem človekom? In spremljevalec, da na tem svetu ljudje na koncu tudi umrejo. Tudi smrt je del življenja vsakega od nas.

 

V četrti park pa so mu Deve nastavile puščavnika, ki meditira. Spremljevalec je princu razložil, da je to človek, ki išče rešitev za ta trpeči svet. Človek, ki išče osvoboditev.

 

Vse to je na Siddarto delovalo kot šok! Tako kot smo ljudje v šoku vsakič, ko nas nekaj zares udari, ko udari blizu (tako kot bolezen in smrt med naše najbližje). In s šokom pride streznitev. Deve so Siddarti tako pripravile streznitev. In fant je začel o vsem tem razmišljati ...

 

In tako se je pri 29. letih odločil, da bo šel v svet, se odrekel prestolu, vsemu bogastvu in udobju in v svetu poiskal resnico, rešitev ... Odločitev je bila tako nenadna, da je slekel kraljevska oblačila kar med enim od sprehodov v njegovih parkih, nase navlekel stare cape, si porezal dolge, črne lase in jih dal, da jih v spomin odnesejo njegovi ženi. Pustil je kočijo in krono zamenjal za skodelico, s katero je potem hodil in prosil za hrano.

 

Iskanja

 

Siddarta je šel resnico najprej iskat med puščavnike. Brahmani so ga učili iz filozofskega sistema ved in upanishad, naučil se je meditacije in psihofizičnih vaj ... takrat se mu je pridružilo tudi pet puščavnikov, ki so nekako začutili, da ima Siddarta velik potencial. »Če bo komu uspelo, bo uspelo njemu!«, so rekli.

 

Siddarta se je torej najprej odrekel vsemu.

 

Po zgledu puščavnikov – asketov se je odrekel obleki, hrani, jedel je le za manj kot pest riža in vodo, se mučil in trpinčil, tako da je bil kmalu na samem robu smrti. In ko je bil že povsem izmučen od takega načina življenja, se je nekega dne sesedel na robu reke. Mimo sta se v čolnu pripeljala oče in sin. Oče je učil sina igrati na lutnjo in Siddarti je prišlo na uho, kako mu je razlagal, da strune na lutnji ne smejo biti preveč napete (saj lahko počijo), pa tudi ne premalo napete (saj potem na lutnjo ni mogoče igrati). Ko je Siddarta to slišal, ga je prešinilo. Naenkrat mu je postalo jasno, da ne le pri lutnji, tudi v življenju niso dobre nobene skrajnosti. In on je doslej živel skrajnosti: življenje na dvoru in zdaj življenje puščavnikov.

 

Tako izmučenega ga potem najde neke dekle, ki mu vsemu izmučenemu pomaga in ga nahrani in sčasoma si je Siddarta opomogel.

 

Pod vplivom novega spoznanja, se odreče puščavniškemu življenju, ki je le ena od skrajnosti, in se odloči, da se bo usedel pod drevo Bo in začel meditirati. Meditiral in premaknil se ne bo od tam toliko časa, dokler ne bo dosegel razsvetljenja. Njegova odločitev je bila tako iskrena, globoka in močna, da so celo – tako pravi legenda – bogovi zatrepetali.

 

Enemu od bogov je šla Siddartina odločitev še posebno v nos, zato mu je začel pošiljati razne preizkušnje:

- dvom, strahove in lepe ženske, ki bi ga morda lahko odvrnile od odločitve,

- skušal ga je zastrašiti tudi s svojo lastno podobo.

A Siddarta je ostal skozi vse te preizkušnje miren. Popolnoma miren. Te preizkušnje so trajale 49 dni, kar ima svojstveno simboliko (kot smo že govorili, naj bi bil človek sestavljen iz sedmih slojev in vsak sloj še iz nadaljnih sedem, 7x7 pa da 49).

 

V tem času meditacije je Siddarta – Buda spoznal vse. Preteklost, sedanjost in prihodnost. Spomnil se je namreč svojih preteklih življenj in smisla tega življenja. In tako doživel RAZSVETLJENJE! Takrat postane Siddarta Buda! In Bude so pravzaprav vsi tisti ljudje, ki dosežejo razsvetljenje! Gre še poudariti, da je tudi Buda svoje razsvetljenje dosegel šele po več tisočih življenjih, torej dolgem dolgem času (tako kot vsi drugi).

 

Buda bi takrat lahko enostavno vstopil v NIRVANO (stanje popolne blaženosti), vendar legende pravijo, da ga je sam Brahma skušal prepričati, da naj ostane v samsari (materialnem svetu sprememb) in uči še druge. To samo kaže na to, da ga v resnici nihče ni mogel v nič prisiliti. Niti bogovi ne morejo človeku nekaj ukazati ali ga v kaj prisiliti, lahko ga skušajo le prepričati, mu svetovati, na človeku pa je, ker ima svobodno voljo, da se odloči kaj bo storil.

 

In Buda se je menda nekaj časa obotavljal. Zavedal se je, da ga, če ostane, čaka zelo težka naloga. To, kar naj bi učil ljudi, je ljudem težko razumljivo. Ljudje ga ne bodo razumeli (nekaj podobnega je govoril že Platon v svoji zgodbi o votlini in ideji: tisti, ki je šel ven iz votline in ugledal zunanji svet, naj bi se vrnil in drugim, ki še nikoli niso bili zunaj votline, razlagal kaj vse je tam zunaj in da to kar poznajo ni vse ... so ga ti sploh sposobni razumeti, če tega niso sami izkusili in videli?).

 

Ko pa je Buda potem videl ljudi, kako se vrtijo v krogih in trpijo povsem brez razloga, se je v njem prebudilo sočutje do ljudi. Zato je ostal. Takrat je bil star 35 let, za seboj pa je imel že 6 let iskanja.

 

V nekem parku ga je našlo tistih pet puščavnikov - učencev, ki so mu sledili že za časa puščavniškega življenja. Razložil jim je svoje videnje in svoje mišljenje tako, da ga je podal skozi štiri resnice in osemčleno pot.

 

Buda je tako od 35 leta, ko je doživel razsvetljenje, in tja do 80 let, ko je umrl, pridigal vsem in vsakomur, ki ga je hotel poslušati, in si pridobil veliko učencev. Učil je Dharmo!

 

Lahko bi bil dober kralj, postal pa je velik učitelj. Tudi kot učitelj se je izkazal kot dober organizator. Začel je namreč organizirati to gibnaje, graditi samostane, svoje učence pa je pošiljal na vse konce Indije. Da bi krog vplivanja maksimalno razširil, jim je celo zaukazal, da naj niti dva ne gresta po isti poti.

 

Učenju Dharme je kasneje sledilo okoli 100 milijonov ljudi! S svojim zgledom in učenjem je ljudem dajal navdih, da so živeli z duhom polna življenja.

 

V 80 letu, spet meseca maja ob polni luni, vstopil v stanje

PARA-NIRVANA! To je stanje, ki je celo nad nirvano! Na Zahodu poznamo običajno razlago za nirvano, kot da je to veliki nič, v resnici pa se to stanje izmika možnosti razumevanja z razumom. Tudi misli so namreč le sredstvo spoznavanja sebe in v resnici niso del nas. Zato tudi razum ne more dojeti nirvane. Ni pravo sredstvo za razumevanje nirvane. Nirvana namreč nima oblike. Ni nič in ni izginotje. Izgine zgolj persona človeka (umrljvi del), ne pa tudi individua (neumrljivi del človeka). Stanje nirvane poznajo tudi v krščanstvu, le da mu rečejo nebeško kraljestvo, o njem pa so govorili tudi grki: rekli so mu blaženstvo.

 

Buda je tako na nek način še vedno med nami in nam pomaga (tako kot pravijo to za Jezusa). Človeško stanje, bivanje je le ena od stopenj v razvoju. Nad tem stanjem so namreč še druge stopnje, tako kot so stopnje tudi pod nami (nivo mineralov, rastlin in živali).

 

Zadnje besede Bude, ko je umrl v svojem 80 letu (tudi Budha je bil še vedno tudi človek in se je zastrupil z gobicami): »Nenehno stremite k odrešitvi! To je v moči vsakega od vas! Učenje, ki sem vam ga predal, bo obstajalo tudi še po moji smrti! A nikar mu ne sledite na slepo! Ne verjemite avtoritetam! Niti meni! Nič ni namreč nič vredno, dokler tega sami ne ponotranjite. Bodi sam svoja svetilka!«

 

Njegove učenje je bilo potem zapisano v ljudskem jeziku v tripitakah! Tripitake v prevodu pomenijo »tri košare«.

 

1. košara – sutapitaka: govori o budinem življenju (Dharmapada),

2. košara – vinejapitaka: je knjiga moralnih pravil, vsakdanje življenja in življenja v meniškem redu ...

3. košara – abidamapitaka: je v osnovi filozofija, psihologija in obsega 14 zakonov, kako deluje narava.

 

Osnovne ideje njegovih učenj:

- OSVOBODITEV: Gre seveda za notranjo osvoboditev. Osvoboditev od svoje nižje narave, od samsare, od vsega minljivega. Učil je, da osvoboditev ne prihaja po poti puščavnikov, ki so v resnici le dobesedno bežali iz sveta ... temveč po poti notranje osvoboditve.

- PRAVIČNOST: Pravica je! Princip pravičnosti je namreč sestavni del ustrojenosti vsega, tudi tega sveta. Tudi rojevamo se zato, da zadostimo pravici. Včasih se nam zdi, da ni tako, da ni pravice na tem svetu, da si določenih stvari nismo zaslužili ... V resnici pa smo le pozabili, kaj smo počeli v prejšnjih življenjih. To lepo razloži pojem KARME: princip vzroka in posledice, ki zagotovi, da se poravnajo vsi dolgovi. In prav ti dolgovi nas vlečejo nazaj v nove inkarnacije.

- CEL UNIVERZUM JE ŽIV! Vesolje je neskončen niz svetov in živih bitij, ki se vsa razvijajo. Človek se dejansko nahaja samo nekje na sredini! Človek v resnici ni vreden nič manj in nič več kot katerakoli drugo bitje.

- Ena največjih zablod človeštva je zabloda, DA MISLIMO, DA SMO LOČENI OD NARAVE. Tako kot kapljica in morje. Kapljici (človeku) se zdi, da je od morja ločena, samosvoja celota. Vendar je to le iluzija. Če ima ostala voda okoli nje 23C, ima tudi ta kapljica takšno temperaturo. In če je morje umazano, je umazana tudi kapljica! Ravno tako se mora tudi človek uskladiti z naravo. Uskladitev pa prihaja po poti kozmičnega zakona VEČNEGA USMILJENJA! Zakon usmiljenja prepoveduje ubijati z duhom obdarjene živali.

 

Še nekaj splošnih opomb:

- odnos do živali in vegetarijanstvo? V budizmu ni striktne zapovedi za vegetarijanstvo. Meso je lahko hrana, če gre za preživetje. Priporoča pa, tako kot pri vsem drugem SREDNJO POT, torej zmernost tudi pri uživanju mesa.

- Buda ni bil nikoli debel (čeprav ga takega prikazujejo nekateri indijski kipci), pa tudi ne koščen (razen v krajšem obdobju asketizma). Zagovarjal je SREDNJO POT, torej nobenih skrajnosti, zato je bil tak tudi po svoji fizični pojavi (nekaj srednjega), torej niti debel niti suh.

- Obstaja tudi neka bolj vraževerna kvazi-teorija o reinkarnaciji, češ, da se človek, če je jedel meso neke živali, v naslednjem življenju rodi kot ta žival ... budizem v resnici trdi, da v evoluciji duha ni nazadovanja! Kar si si skozi življenja pridobil, tega ne moreš izgubiti. Ne vračamo se nazaj! To je tako, kot da bi ti nekdo vzel srednješolsko diplomo. Ko jo enkrat imaš, jo imaš!

 

Zanimivo je, da Buda o stvarniku ni povedal nič. Kadarkoli so ga o tem spraševali, je le molčal. Na takšna vprašanja ni odgovarjal, ker se z razumom in z besedami stvarnika ne da razložiti. Če bi karkoli odgovoril, bi s tem ustvaril še eno predstavo o tem, kaj naj bi stvarnik bil. V tem – v še eni netočni predstavi (jasno pa je stvarnika nemogoče opisati in ubesediti) – pa je videl zgolj povzročanje škode!

 

Razum je le ena od dimenzij človeka. Zgolj eno od orodij bitja. Človek si je to dimenzijo sam ustvaril in nekoč bo prišel čas, ko bo človek moral preseči tudi razum (morda je pojav telepatije en tak korak preseganja razuma).

 

- ČUDEŽEV NI! Ni izbranih ljudi, ki bi jih človek po nekem čudežnem ključu razodel! Razodetje in božje si zasluži vsak sam. Skozi tisoče inkarnacij. Buda pravi, da lahko vsak sam vse odkrije! Učitelj je tu le, da učencu pomaga, nič pa ne more storiti namesto njega!

- SVET SAMSARE JE TOK SPREMEMB! Tukaj ni nič večnega! Večno in stalno je le to, da se vse spreminja! Večna je le sprememba. Vse pa se spreminja v skladu z zakoni. Tudi Buda, čeprav razsvetljen, ni bil neumrljiv. Telesno se je postaral in na koncu tudi umrl, tako kot vsak drugi.

Če človek usmeri vso svojo zavest in pozornost le v ta svet, potem trpi!

- Univerzumu vlada zakon DHARME, zakon pravice in usode! Dharma uči za kam in kako si moramo prizadevati. Dharma ima namreč dva pomena: Je učenje in je namen ali pot!

[cosma]

Razlika med DHARMO in KARMO:

Dharma je na nek način: STRATEGIJA.

Karma pa je v tem oziru TAKTIKA.

 

Pogosta zmota: Veliko ljudi karmo enači z neko vrsto kaznovanja. Karma pa po Budi nima namena ljudi zlomiti. V resnici niso naloge nikoli močnejše od nas samih. Bolj pravilno bi bilo nadloge, probleme, težave ali naloge, ki nas doletijo razumeti na tak način: ČE SO NALOGE TEŽKE, TO POMENI, DA SMO TUDI MI MOČNI! Zato bi lahko bili v resnici zares ponosni nase, če se pred nami pojavijo zares velike naloge. To pomeni, da smo dovolj močni, da smo jim že kos.

 

Dharma je tista, ki človeka poriva k cilju (je namen in pot), karma pa kaže na način, kako boš to naredil. Če sem v življenju lagal, kradel, ubijal ... bot to tudi dobil nazaj, zato da mi postane enkrat jasno, kaj sem počel in da sem to tudi jaz počel. PRAVICA!

 

Vse to se nam lahko razodene tudi skozi sanje, intucijo ... V Tibetu je bilo npr. govora o t.i. štirih ravneh zavesti:

a) budnost

plitke sanje

c) globoke sanje

d) in nekaj kar je nad vsem tem

 

- NIHČE NE BO NIČ NAREDIL NAMESTO NAS! Odločitev, da stopiš na pot, ker nima več smisla, da se stalno vrtiš v krogu, da vsak dan živiš eno in isto in v življenju samo reagiraš na neke spodbude iz okolja, je naša lastna. Učitelj je tu le, da nas spomni na to, karma pa nam bo pomagala (z nalogami, ki bodo pokazale, kaj je treba preseči), da se bomo premaknili ... Pri vsakem koraku, ki ga naredimo v tej smeri, nas spremlja nek zares dober notranji občutek. Vsak tak korak spremlja neka radost. In ko nekaj v sebi presežemo, za kar smo mislili, da ne bomo nikoli zmogli, je ta občutek spet tu. Vsak korak, ki ga narediš k svoji nesmrtni naravi, ti prinese moč in radost!

 

Na karmo se velikokrat navezujejo tudi neke nezadovoljene želje. Lahko so to neke vrste zasvojenosti: cigareti, pijača, droga, lahko tudi hrana ali spolnost ... Gre torej za tiste želje, ki hranijo zgolj tvojo nižjo naravo. In ko si se na npr. pijačo navadil, jo enostavno hočeš imeti in po njej hrepeniš. In ko na koncu takega življenja umreš, umreš skupaj s temi željami, navadami, užitki in hrepenenji. In ta nezadovoljena želja (v posmrtnem življenju namreč nimaš več želodca, da bi hrano in pijačo užival, ne brbončic na jeziku, da bi to okušal ... enostavno nimaš več snovnega telesa) te pripelje nazaj v novo življenje. Tako se rodiš še enkrat, da bi spet imel želodec in bi užival hrano ... Ta svet pravzaprav le izpolnjuje naše želje! Žal pa bivanje v njem vedno spremlja tudi trpljenje. Pot do zadovoljitve vodi torej skozi trpljenje, in ko življenja in z njim trpljenja ni več, spet trpiš zaradi nezadovoljene želje in se spet rodiš ... Prav tega bi se morali znebiti! Sčasoma bi morali razviti neke vrste ravnodušnosti do vseh teh razvad in navad ... če pijača je, prav, če ne, pa tudi prav ... brez skrajnosti!

 

- NE VERJEMITE SLEPO! Buda je učil, da naj se ne verjame nobeni avtoriteti! Niti njemu ne, če tega, kar uči, ne začutimo v sebi! Tisto, česar ne ponotranjimo, samo po sebi ni nič vredno! In tisti, ki nekritično prenašajo in citirajo tuja mišljenja, so v resnici le navadni fanatiki.

- VAŽEN JE NAMEN! Nič ne pomaga, če smo zgolj preračunljivi in razmišljamo, da bomo naredili to in to, da bomo dobili to in to (npr. da nekdo hodi v cerkev, samo zato, da bi si zagotovil mesto v onostranstvu ...). Takšno dejanje je brez vsake vrednosti! Nič ne pomaga.

- NA POTI JE POTREBNA VOLJA. Tudi razum je potrebno uporabiti kot orodje, vendar se je potrebno zavedati, da ga bo treba nekoč tudi preseči. NESMISELNO SE JE KAR NAPREJ SPRAŠEVATI SE O NESKONČNOSTI, STVARNIKU ... bolje se je spraševati o tem, kaj se dejansko da narediti ...

- Učenje je kot SPLAV! Je le pomožno sredstvo in ne cilj sam! Ko smo na tej strani reke, nam splav (učenje) pride prav, da pridemo na drugi brez reke (cilj). Ko smo na drugi strani reke, lahko splav brez škode odvržemo, saj nam ne koristi več. Buda je v tem oziru rekel celo, da SO UČENJA ZA TISTE LJUDI, KI NISO PREVEČ BISTRI! Zato ni smisel v tem, da nekomu enostavno serviraš resnice. Bistveno je, da ga napeljuješ k temu, da začne sam iskati!

- NE TEORIJA, LE PRAKSA! Znanje nima nobene vrednosti, če je zgolj teoretično. Znanje je v delovanju! Moraš ga ponotranjiti. Moraš ga živeti!

- ENAKOST BITIJ. Brahmanizem je v svojem zatonu začel ljudi deliti na kaste, Buda pa je učil svojih spoznanj tako moške kot ženske, tako stare kot mlade ... Pravil je, da so tudi druga živa bitja na poti do razsvetljenja.

- ČISTA RESNICA JE NEDOUMLJIVA. Nikdar ne smeš biti tako zelo napihnjen in nadut, da si dovoliš reči, da je to in to resnica!

 

Pripomba:

Da si ne bi kdo domišljal, da je Budi uspelo le zato, ker je pod drevesom meditiral (zato, da mu je na koncu uspelo, se je trudil na tisoče življenj že veliko pred tem).

Le meditacija je na poti do razsvetljenja premalo! In če se človek pred tem moralno in etično ne očisti, je lahko celo zelo škodljiva. Človek mora biti najprej moralno in etično čist! Budizem tudi pravi, da so vse te novodobne delavnice instant duhovnosti in vikend delavnice hitrega odpiranja čaker nevarne. Prav iz tega razloga. Razvoj namreč zahteva svoj čas!

 

- VSE OB PRAVEM ČASU! Vse tehnike služijo zgolj temu, da se utiša nižja narava in da se umiri telo. Meditacija je tista tehnika, ki nas poveže z duhovnim. Najprej pa je potrebno očistiti svojo osebo, obvladati ego in postopno presegati različne vzorce ...

 

Npr. Glas tišine (Tibet) pravi: Ne glej nazaj! Glej naprej!

S tem želi povedati, da naj se učenec ne obremenjuje s stopnicami, ki jih je že prehodil ...

 

Štiri plemenite resnice

 

1) SVET JE SVET TRPLJENJA

Je svet muke, bolezni, smrti ... zgori ti hiša, ne maraš svoje službe, zjutraj moraš zgodaj vstati ...

Buda pravi: Tako kot mora zdravnik priti k človeku, ki je v bolečinah, da bi ugotovil, da je bolan. Bolečina je znak bolezni!

 

2) VZROK TE BOLEZNI

Če si zlomimo nogo, lahko iščemo vzrok v našem pretiravanju ali nerodnosti.

Buda se je vprašal: Zakaj je bolečina v tem življenju? In ugotovil, da je odgovor: ŽELJA IN NEZNANJE.

Ker si želimo stvari, ki trajajo le začasno, se vedno znova rojevamo. Neznanje pa zato, ker tega ne vemo! Buda je med drugim rekel tudi, da je problem lahko v tem, da ta svet preresno jemljemo! Morda smo se enostavno napačno usmerili ... Najhitreje nam bo jasno, če se vprašamo: Kaj ima večje trajanje? Novi avto ali ljubezen do osebe. Avto bo potrebno že čez nekaj let menjati, če pa je ljubezen prava, lahko traja večno. Ljubezen je večna kategorija, saj izvira iz duhovnega.

 

3) OBSTAJA TUDI STANJE VEČNE NEBOLEČINE, ZDRAVJA ... to je realno stanje obstoja in ji rečemo NIRVANA. V nirvani ni te bolečine. Ta svet si lahko predstavljamo tudi kot neke vrste kino. Vsi skupaj smo si naredili nek film, si razdelili vloge, napisali scenarij, izbrali režiserja in naredili film, ki ga živimo in smo si ga sami ustvarili. Dokler smo del tega filma, ne verjamemo, da je zunaj kinodvorane še drugi svet.

Tam zunaj ni več trpljenja, ni bolezni, izgine dualnost človek – svet!

 

4) KAKO DOSEČI TO STANJE, kako priti ven? Obstaja zdravilo, obstaja POT, temu je Buda rekel osemčlena pot ali MAGASAKA!

 

8-člena pot

 

1. POT ZMERNOSTI in razbijanja neznanja. Tako kot življenje, je tudi pot boleča, saj moramo sekati s svojimi navadami. Na tej potina pridejo prav naslednje tri kategorije:

- MODROST ali pana (to je vedenje za kaj gre, vedenje, kaj narobe delamo in zakaj tako delamo, vedenje, da je vzrok naše bolečine v pohlepu, sovraštvu ...),

- MORALNOST ali sila

- KONTEMPLACIJA ali samadi.

 

2. PRAVILNA TEŽNJA: da torej vemo, kam se usmeriti, da pravilno delujemo ... Potrebno se je usmeriti k dobremu!

 

3. PRAVILEN GOVOR: izogibati se moramo lažem, obrekovanju (obrekovanje širi neslogo med ljudi), grobim in krutim besedam (ker prizadanejo), nekoristnim besedam (ker so izguba časa). Konfucij je npr. rekel: Ko človek sreča nedostjonega človeka in se z nim pogovarja, izgublja besede (bolje bi bilo molčati). Če pa sreča dostojnega človeka in z njim ne govori, izgublja človeka.

 

4. PRAVILNO DELOVANJE:

- izogibajte se ubijanju z duhom obdarjenih bitij,

- izogibajte se kraji (karma ti bo dala vse, kar potrebuješ in si zaslužiš ... če vzameš, kar ni tvoje, boš moral to nekoč plačati),

- izogibaj se nezakonitim seksualnim odnosom (prešuštvo),

- za meniško skupnost velja celibat (vendar ne kot prepoved: bolj v tem smislu, da bi moral vsak posameznik, preden se sploh pridruži meniški skupnosti, opraviti s to željo po spolnosti. Če posameznik ni opravil s to željo, je vzdrževanje od spolnosti zanj škodljivo! Sprejeti je treba dejstvo, da dokler si na neki stopnji razvoja, enostavno nekaj delati na silo ... zato tudi takšne anomalije v vrstah krščanskih duhovnikov (pedofilija, zlorabe): ker so tam posamezniki, ki z željo po spolnosti še niso opravili, nasprotno ... morda z njo celo še velik življenj ne bodo sposobni opraviti ...).

 

5. PRAVILNO ŽIVLJENJE

Tu Buda govori o tem, kaj naj bi v življenju delali za preživetje! Ni namreč vseeno, kakšne službe se lotevamo. Vedno se je treba izogibati zlu! Ogibati se je treba naslednjim delom: vedeževanju, trgovini z ljudmi, živimi bitji, strupi, orožjem, vse, kar je povezano z izdajstvom, vsi poklici, ki na nek način škodijo drugim bitjem ...

 

6. NAPOR IZOGIBANJA DEJAVNOSTIM, KI NAS BI NA NEKAJ NAVEZALA!

Dal je celo primer, kako bi se dalo tako zlo razvado premagati. Npr. nek kadilec bi lahko uporabil eno slabo razvado, da bi z njo premagal drugo. Tako bi škatlico cigaret dal na omaro in vsakič, ko bi si zaželel cigaret, bi moral, da bi škatlico dosegel, iti po stol, stopiti nanj, cigareto vzeti in pospraviti stol. Slej ko prej se mu ne bi ljubilo spet po stol in bi raje zdržal brez cigarete ... tako bi z eno slabo lastnostjo (LENOBO) premagal slabo razvado (KAJENJE).

- govori o naporu razvoja; o tem, a je potrebno venomer uriti voljo, da se ustvarjajo dobra dela ... razvijati je potrebno pozornost, radost in ravnodušnost (to zadnje pa ne pomeni nekakšno brezdušnost in da bi nam moralo biti za nekaj vseeno, temveč to, da to nekaj dobro prenašaš),

- napor preseganja; govori o tem, da znaš slabosti preseči ..

- napor ohranjanja; najtežje od vsega pa je vedno obdržati doseženo!

 

7. PRAVILNA POZORNOST

Naučiti se moramo opazovati telo, svoje misli, telesne pojave, občutke, raven energije ... tako slej ko prej ozavestimo dejstvo, da marsikaj v našem telesu deluje avtomatsko ... naše telo deluje kot stroj. In takrat se vprašaš: Ali sem res jaz tole telo, če vse to, kar sem, deluje brez mene in samo od sebe.

In potem je potrebno opazovati ne le nižji jaz, ki postaja avtomat, ampak tudi višji, ta k kateremu se bližamo. Pozornost je potrebno vzgojiti in povečati kvalitete:

- jasnosti

- zbranosti

- koncentracije.

 

8) PRAVILNA KONCENTRACIJA

je koncentracija na nesmrtno naravo. Pravi način je MEDITACIJA (povezovanje z duhovnim, združitev z nesmrtno naravo)! Govorimo torej že o ZDRUŽITVI (oz. kontemplaciji). Obdobja takih združitev z nesmrtnim je potrebno le podaljševati.

 

 

Priporoča v branje:

 

- Dharmapada

- Vprašanja kralja Melinde

[krokodil]

Pohvale avtorju tegale: Klik

[aakhut]

 

"novo akropolo" je nekoch (verjetno da she danes drzhi roko nad njo) furala jako osovrazhena VESNA KRMPOTIĆ iz centra v shvici....de bi jo sezhgal....ampak pochasi

 

zlomk

[aakhut]

 

drugach pa NA velja za naslednico ideja nazionalsozialissm-a....tako da bi se tule malce zamislil

 

zlomk

[cosma]

5. predavanje Nova akropola

 

SOKRAT

 

Najlepši med Heleni!

 

Za Sokrata so že Grki radi rekli, da je NAJLEPŠI MED HELENI!

Heleni so namreč fizično grdi ljudje in Sokrat naj bi bil po pričevanjih ljudi dejansko neprivlačen, torej grd. A to je bil le prvi vtis. Ko si s Sokratom spregovoril nekaj besed, ko si ga spoznal, se ti je naenkrat zazdel najlepši človek, kar si jih v življenju spoznal. In prav zato je bil torej: Najlepši! Najlepši med Heleni! In tudi, ko je Sokrat sam govoril o lepoti, ni nikoli govoril o lepoti telesa, temveč vedno le o lepoti duha.

 

Sokrat je dejansko bil grd. Nenavadne telesne konstitucije in malo trebušast, plešast in z nenavadnimi izbočenimi očmi (tako da se je zdelo, kot da človeku dobesedno gleda v dušo). In dejansko so le redki zdržali ta njegov pogled, pa čeprav je bil v resnici to izredno blag in prijazen pogled. Na nek način je zares lahko gledal v dušo ljudi. Bil je namreč izreden psiholog, ki je hitro prebral človeka, ki ga je imel pred sabo.

 

Pravili so, da je nekaj v njem kot JEGULJA, saj je že ob prvem stiku z njim človeka nekaj streslo. To je bil tudi skupni imenovalec srečanj ljudi s Sokratom, namreč: Vsakega, ki se je srečal s Sokratom, je to srečanje spremenilo! Njegov vpliv je bil celo tako izreden, da se celo celotna grška filozofija deli na filozofijo pred Sokratom in po Sokratu! Pa čeprav za časa svojega življenja ni napisal niti vrstice. Celo svoje življenje pa ni počel nič drugega, kot da je cele dneve hodil po atenskih ulicah in se enostavno samo pogovarjal z ljudmi!

 

On sam je rekel, da mu je božanstvo dalo nalogo. Nalogo, da spodbuja ljudi. Da jih opominja na nujnost osebnostne spremembe. A vse to je najprej zahteval od samega sebe!

 

 

 

Okoliščine

 

Pisala se je prva polovica 15. stoletja. Grki in Perzijci so bili v vojnah in čeprav so bili Perzijci močnejši, so vojno z Grki izgubili. Takrat je Grčija z Atenami na čelu postala gospodar Sredozemlja, Atene pa so bogatele! Spodbujala se je umetnost, filozofija … predvsem atenskih mladeničev! Tiste mladeniče, ki so imeli državljansko pravico (torej svobodne), so močno spodbujali tudi k ukvarjanju s politiko.

 

S politiko so se ukvarjali le svobodni državljani in seveda le moški. Žensk ni bilo v politiki! V Grčiji pa je bilo takrat veliko sužnjev. Le redki med njimi, a le tisti zares zaslužni, so dobili državljansko pravico. Grška demokracija je zaobsegala torej le državljane in to le moške državljane. Vsak od teh, ki je bil atenski meščan, je dobil neko podporo od države (če ni denarja služil že sam). In tako je tudi Sokrat, kot atenski meščan, dobival celo življenje od države to podporo. Tako Sokrat s svojim nenavadnim načinom življenja v resnici ni puščal na cedilu svoje družine. S podporo jih je, čeprav skromno, lahko preživljal. In ker je bilo za preživetje nekako poskrbljeno, se je lahko cele dneve samo pogovarjal in ljudem svetoval!

 

Sokrata je nekaj v njem vztrajno gnalo na ulico in med ljudi. Kadarkoli je mislil, da je nekaj narobe, pa ni enostavno rekel: To in to je narobe!, temveč se je s človekom pogovarjal tako dolgo, da je človek sam pogruntal, kaj je narobe …

 

Tudi Sokrat se je v skladu z vsesplošno klimo v Atenah zavzemal za čimboljšo izobrazbo mladeničev. A ker je bilo takrat veliko učiteljev, predvsem sofistov, a le malo pravih modrecev, se je očitno pojavila potreba po prav takih učiteljih, kot je bil on.

 

Starši teh mladeničev so sicer iskali učitelje, ki bi njihovega sina naredili močnejšega od ostalih. In ker je bila glavna arena politika, so predvsem častili tehnike retorike. V skladu s povpraševanjem se je pojavil cel kup učiteljev retorike, ki pa niso bili tudi filozofi. Ti učitelji so mladeniče učili - za dober denar seveda – veščin retorike, pregovarjanj, pogajanj, argumetiranja, ne pa tudi razmišljanja in iskanja resnice. Tolmačili so jim pesmi, jim razlagali filozofska dela, jih učili o naravnih zakonih, pa tudi o vrlinah, vendar ne na tak način, da je treba vse te modrosti tudi živeti!

 

V poplavi takšnih učiteljev in vsega denarja, ki se je na tem področju obrnil, sta filozofija in resnica postali stranskega pomena, torej nepomembni. Ti učitelji so na vsa usta hvalili lastno znanje! Ustvarili so celo fraze! Ti grški učitelji so bili namreč prvi, ki so si izmislili fraze! Z obilno rabo puhlih fraz (navideznih modrosti) namreč zlahka izpadeš nadvse pametne, toda … Svoje učence so učili umetelnih gibov in gest, s katerimi so se lahko vsilili »nasprotniku« in ga premagali v besednih dvobojih. Na koncu koncev namreč sploh ni bilo več pomembno, kakšno stališče je kdo zavzemal, pomembno je bilo le, da ga s svojo tehniko zmedeš in mu vsiliš svoje stališče.

 

Ta pojav se je zelo hitro razširil po Atenah. Celo tako zelo, da je prišlo do splošnega pojava skepticizma! Ljudje so postali skeptični do vsega! Čutili so, da nekaj ni v redu! Da ni več važna pravica! Če lahko z besedami enostavno dokažeš, da je belo črno, človeka povsem zmedeš! Od starih, plemenitih grških vrednot ni ostalo praktično nič več!

 

Prav zaradi tega je ravno za časa Sokrata prišlo do splošne KRIZE VREDNOT! In to navkljub vsemu denarju, s katerim so se ponašale bogate Atene (Atene so bile na čelu grških mest, ko so se borili proti Perzijcem, zato so se vanje stekali zakladi drugih mest, in ko je bilo vojne konec, je bilo silno bogastvo Aten neke vrste mrtvi kapital in zato so Atene ta kapital izkoristile za svoj lasten razvoj: arhitektura … Atene torej niso bile poštene do drugih grških mest, a je tako bilo, ker so taki ljudje začeli prihajati na oblast). In čeprav so tisti časi danes znani kot zlata doba Grčije (umetnost …), je bila to v resnici doma propada!

 

Moralna kriza!

Ljudje niso več vedeli, kdo ima prav in kdo ne! Na oblasti so se hitro izmenjevali ljudje in sistemi. Tiranija, pa spet demokracija … Zjutraj se zbudiš in ne veš, kdo je na oblasti danes! In prav za časa Sokrata se je tako na hitro zamenjalo cel kup sistemov.

 

Ljudje so se v sredi tega kaosa predajali razuzdanostim, uživanjem, popivanju. Vladal je zakon množice! Sčasoma so se tudi grške države začele bojevati med seboj. Bratomorilske vojne. In potem so se pojavile tudi epidemije. Epidemije kuge. Pa ne zaradi pomanjkanja higiene, kot trdijo nekateri – saj higiena v tistih časih ni bila problematična, temveč prej zaradi neke vrste univerzalnega naravnega zakona. Namreč, zanimivo je, da vse večje epidemije – kar verjetno ni naključje – vedno nekako sledijo stanju »popolne iztirjenosti« človeka. Kakorkoli že, te epidemije so torej množično kosile med ljudmi. Kar vsak tretji človek je umrl.

 

In že omenjeni skepticizem! Ta se je med ljudmi še poglabljal! Ljudje so začeli dvomiti v vse. Spoznali so, da je vse relativno. In prav ta relativizem je postavil vse pod vprašaj. Če je vse relativno, kaj je potem pošteno? Če lahko dokažem vse z besedami in je moja pravica edina prava pravica, kje je potem poštenje? Vsi filozofski principi so se obračali prav kakor je komu trenutno ustrezalo. Največjo vlogo pri vsem tem pa so imeli sofisti! Sofisti (Sofia – modrost) so bili sprva učitelji-modreci, ki pa so se kmalu prelevili v svoje pravo nasprotje. Nasprotje pravim modrecem! Sokrat je prvi rekel, da so Sofisti ustvarili SOFIZME! Sofizmi so namreč besedni vzorci (kratki izreki), ki se le zdijo kot filozofija, vendar to niso. Sokrat jih je označil kot: Sofizmi so pankrti filozofije! Sofizmi namreč zvenijo zelo lepo, a ne izražajo resnice. Ustvarjeni so le za potrebe retorike in ne zajemajo resničnega bistva stvari.

 

Znan sofizem je npr.: Mislim, torej sem! (Cognito, ego sum)

Ta izrek trdi, da je človek le umno bitje, da torej si, le ko misliš. V resnici pa je človek veliko več kot le svoj razum! In čeprav nekateri razumevanje sveta res utemeljujejo na razmišljanju o njem, pa ni nujno, da je njihova slika sveta tudi dejansko resnična! Nekateri namreč pravico, resnico … bolj začutijo. In na ta način spoznajo pravico celo veliko bolje in globje, kot bi jo lahko po poti misli. Tudi filozofiranje samo ni le miselna veda! Človek je namreč veliko več, kot le mišljenje!

 

No, in v takšnih okoliščinah se je pojavil Sokrat!

 

Očitno se je pojavila potreba po njem! Tako kot je moč tudi sicer zaslediti v človeški zgodovini (spet neke vrste univerzalni naravni zakon?), ko se pojavi potreba po velikem učitelju, se ta tudi pojavi!

 

In Sokrat je dejansko bil velik učitelj. Imel je vpliv na celoten mediteran, pa čeprav skorajda ni stopil ven iz Aten. Tudi tisti, ki niso bili direktno z njim povezani, so bili od njega nekako vplivani.

 

Sokrat je celo svoje življenje podredil le enemu cilju: Oplemenititi Atene!

 

Kot že rečeno, je bil Sokrat debelušen možakar, ki se je po Atenah cele dneve sprehajal. Vsi so ga poznali. Otroci, starci, tisti na oblasti in sužnji, skratka vsi: od navadnega kovača do umetnika. Pogovarjal se je namreč z vsemi in na vseh pustil sled! Umetniki so ustvarjali svoja dela pod njegovim vplivom, pesniki pisali pesmi … Nikogar ni spregledal in za vsakega si je vzel čas, če ga je ta le hotel poslušati. Tako se je pogovarjal tudi s prostitutkami. Ni namreč poznal tabu teme in niti človeka, s katerim se ne bi pogovarjal! Ko pa je na ulici zagledal sofista, ki zbira okoli sebe svoje učence – seveda za bogato plačilo (Sokrat namreč ni nič računal! Bil je mnenja, da se filozofije sploh ne more prodajati, saj ni nič v resnici njegovo), je rekel, da je tisti, ki prodaja filozofijo, prostitutka duha! Kar je še slabše od prave prostitutke. Pri njej vsaj veš …

 

Sokratov oče je bil kipar! In tudi Sokrat je podedoval ta poklic. Dejansko je bil kot mladenič kipar, a se mu je potem zazdelo, da je poklican … tudi zato so mu kasneje rekli KIPAR DUŠ!

Njegova mama pa je bila babica. Pomagala je pri porodih. Tudi od nje je na nek način podedoval poklic. Sokrat je bil mnenja, da, ko je pravi čas, duh postane noseč, on pa je tisti, ki duhu pomaga, da rodi (spoznanje)!

 

Zanimivo je, da je bil Sokrat – ne glede na to, da je bil nemarne in debelušne konstitucije - znan tudi po izredni fizični moči. Medtem ko se je pogovarjal z mladeniči, je pogosto z njimi tudi telovadil. In kmalu je postalo jasno, da so le redki tisti mladi ljudje, ki so ga v telesni vadbi premagali. Sokrat je bil še pri svojih 60tih letih kot žilav. Znano je bilo tudi, da nihče ni toliko prehodil, kot Sokrat! Atene je prehodil po dolgem in počez, pri tem pa je za časa celega življenja šel le 2x ven iz Aten (ker je spoštoval zakone in se jih držal, tako da je enkrat šel celo na vojno …). Okoli je hodil kar bos. Le pozimi je bil v samih sandalih (pa čeprav je pozimi tam enako hladno kot pri nas). V zvezi s tem kroži več anekdot:

- Da, ko so šli tako na vojno, so se zaradi mraza vsi zaprli v svoje šotore, le Sokrat se je v svojih sandalih sprehajal okoli in razmišljal. In ker ni nikomur nič razložil o tem, kaj pravzaprav počne in kaj toliko razmišlja, so bili prepričani, da se s svojim sprehajanjem okoli iz njih norčuje …

- In menda je nekega jutra Sokrat začel hoditi okoli že navsezgodaj zjutraj. Hodil je okoli, ravno nekaj razlagal, ko se je naenkrat ustavil in obstal! Tako je obstal in stal, čisto pri miru, kar do opoldneva, ljudje pa so ga hodili nejeverno gledat. In na večer je Sokrat še vedno stal na tistem mestu. Kot kip. Šele zjutraj, ko je vstalo sonce, se je zdrznil, pozdravil sonce in začel naprej razlagati včeraj začeto misel. Kot da se ni nič zgodilo. Rekli so, da je za časa, ko je bil kot kip, izgledal, kot da je povsem odsoten. Kot da ga sploh ni v telesu.

 

Pa vendar je treba še povedati, da se je Sokrat v mladosti tudi sam ukvarjal s sofistiko in vsemi drugimi učenji, ki jih je ponujala takratna Grčija. Vse je spoznal in vendarle na koncu ugotovil, da to ni to. In sofistiko zavrnil! Temelj filozofije je bila po njegovem namreč ETIKA, zato je ta tudi postala cilj njegovega raziskovanja! In nenazadnje je osnova njegove filozofije prav etika!

 

Pravil je, da je ne glede na to, kakšno je ljudstvo, da je vedno temelj vsega etika! To so trdili tudi vsi veliki učitelji človeštva! Šele kasneje pride logika, ki pomaga, da človek razume pojme … In seveda ne etika kot zgolj teoretična vaja, temveč etika kot življenje! In zato pravi: najprej je potrebno najti odgovore na najbolj osebna vprašanja. Nihče ima takoj svojega mišljenja, stališč, volje … da bi imeli svoje mišljenje, moramo odgovore odkriti sami! In šele potem lahko rečemo: To je moje! In tega ne more nikoli trditi človek, ki se ni nikoli vprašal … Nujno je torej, da se človek vsak dan vsaj malo posveti filozofiji! Iskanju! Pri tem ni potrebno samo brati knjige ali obiskovati predavanja. Pomembneje je le, da se človek posveti notranjemu življenju!

 

In čeprav, kot že rečeno, Sokrat praktično ni zapustil Aten, so ga vsi vabili k sebi. Celo makedonski kralj ga je snubil, da bi prišel k njemu za svetovalca in tako praktično vladal celi državi. Vendar ga je Sokrat zavrnil, češ: V Atenah je hrana poceni, vodo tudi imam, nič ne potrebujem!

 

In pri vsem tem ne smemo pozabiti na njegovo ženo! In sicer njegovo drugo ženo, Ksantipo! Ni bila sicer slaba oseba, je pa bila izredno jezikava! In čeprav je takrat v Grčiji vladalo prepričanje, da naj bi bila ženska tiho, še posebno v javnosti (če ne, bi jo lahko »upravičeno« tudi pretepel), si ona enostavno ni mogla pomagati! Takšna je pač bila! In ker Sokrata skoraj nikoli ni bilo doma, ker je »pohajal okoli«, se je nad njim seveda velikokrat hudovala. Vendar jo je Sokrat razumel in jo celo branil. Tudi pred njunimi sinovi.

 

Za družino je bilo poskrbljeno s Sokratovo državno podporo, svoje sinove pa je učil predvsem skromnega življenja. Življenja z vrlinami! In ko je moral umreti, je bila njegova edin prošnja prav to, da naj meščani skrbijo, da ne bodo njegovi sinovi zašli s poti skromnosti, preprostosti …

 

Anekdota: K Sokratu so hodili tudi ljudje iz drugih držav in mu ob svojih obiskih pogosto prinašali različna darila. Tako je nekega dne od nekoga dobil dragoceno kožo (krzno). A Sokrat je od tega vzel le manjši košček kože, ker ga je potreboval, ostalo pa je vrnil, ker tega ni nujno potreboval … in Ksantipa je bila takrat spet čisto iz sebe! Celo skočila je nanj in ga udarila in ko so ljudje to videli, so rekli Sokratu naj jo udari nazaj in kako to njeno obnašanje sploh prenaša. A jih je zavrnil z besedami: A vi bi radi gledali kako se midva tepeva?

 

Anekdota: In tako mu je nekoč rekel tudi eden od njegovih sinov, češ, kako vendar lahko prenaša njegovo mamo. In mu je Sokrat odvrnil s samimi lepimi besedami o njej. Češ, da mu je dala življenje, ga rodila in sploh koliko svojega življenja je dala zanj. O njej je vedno govoril z veliko topline in razumevanja. Enostavno jo je razumel.

In to tudi nekaj pove o Sokratu. Namreč, če je lahko prenašal naporno Ksantipo, potem je lahko prenesel kogarkoli. Pa vendar: Ksantipa ni bila zlobna ženska. Bila je le hitro razburljiva in jezikava.

 

Sokratu za časa njegovega življenja enostavno nihče ni mogel nič. Ničesar se ni bal. Ne smrti, ne revščine! Zato mu tudi ni bilo mogoče groziti!

 

Ljudem, ki jih je srečeval, je odpiral oči. In medtem ko se ljudje niso upali odkrito govoriti, je Sokrat v vsakem sistemu, ki je bil trenutno na oblasti, govoril isto. Pogosto so ga vabili tudi v politiko, vendar se temu ni odzval. Kot že rečeno, so se takrat na oblasti hitro izmenjevali ljudje in sistemi. In vsakič ko je prišel nov sistem, so začeli ljudje izginjati … A se Sokrat ni nič bal, da bi tudi on kar »izginil«. Govoril je npr.: Ali ni dober vladar kot pastir? In če je tako, ali ni torej v interesu pastirja, da bi bila njegova čreda vsak dan večja? Kakšen je torej ta vladar, če je njegova čreda vsak dan manjša, lačna, prestrašena … Zaradi takih besed so ga seveda pogosto »vabili« na informativne pogovore in mu hoteli prepovedati, a se pogovarja z mladino. Na enem od takih pogovorov je svoje zasliševalce pobaral, naj mu povedo, katere zakone naj spoštuje. Kdo je ta mladina, s katero se naj ne bi pogovarjal? So to tudi triletni otroci? Tako so se počasi sporazumeli, da naj bi bili to le polnoletni. In potem jih je vprašal, če lahko tem polnoletnim reče vsaj dober dan! In so se seveda strinjali, da dober dan jim pa že lahko reče. In potem jih je spet vprašal, kaj pa če jih vprašam po zdravju njihove družine … in na koncu so prišli do tega, da naj bi se lahko pravzaprav o vsem pogovarjal. Tako da so mu na koncu le še nemočno žugali, češ: Ti že veš! In je Sokrat šel in se spet pogovarjal z vsemi o vsem!

 

Sokrat je ljudi usmerjal. In seveda je bil »nevaren«! Ko človeku nekdo odpre oči, je to na nek način še huje, kot grožnja ne vem kakšne vojske. In potem tudi to, da so ga vsi so poznali. Vsi so hoteli vedeti, kaj o nečem misli Sokrat in vsi so vedeli, da je časten, pravičen in resnicoljuben človek. Zaradi vsega tega je postal tudi državni sovražnik št. 1!

 

 

Na koncu so ga zaradi tega celo obtožili in obsodili na smrt! Obtožba se je glasila: DA SE POGOVARJA Z MLADINO!

 

In Sokrat se je res pogovarjal. Veliko.

Tudi sam s sabo. Pravil je, da se pogosto pogovarja s svojim notranjim glasom (deimonom). In včasih ga je ta tudi glas opozarjal. Sokrat je pravil, da vsak človek nosi v sebi glas, deimon, tihi opazovalec … (isto trdijo tudi tibetanski sveti teksti (Glas tišine): tihi opazovalec, veliko filozofskih razprav je napisanih na to temo, tudi Jung je govoril o tem glasu kot o najglobji človeški realnosti in seveda je nujno omeniti, da notranji glas nima nič z bolezenskimi znaki shizofrenije (glasovi pri shizofreniku so proizvod njihovega lastnega uma)).

Sokrat je pravil, da ta glas govori ves čas. Da se ga je treba naučiti poslušati. In ta glas ve vse. Ve celo za prihodnost.

 

Anekdota: Menda je bil ob neki priliki Sokrat povabljen na neko gostijo. In takrat je naenkrat slišal v sebi glas: Tega in tega človeka ne spusti domov do jutra! In Sokrat je bil na tistega človeka zares cel večer pozoren. A v nekem trenutku, ko je Sokrat nanj za trenutek pozabil, je človek izginil z gostije. Kasneje so izvedeli, da so tega človeka na poti domov oropali in ubili.

 

SOKRATOVA FILOZOFIJA

 

Osnova njegove filozofije je Etika!

Ne kot teorija in ne kot množica nekih pravil, temveč kot način življenja!

 

Trdil je, da vse izvira iz enega! Iz najvišjega dobrega! In to dobro se izraža tako v človeku kot v družbi. Zato je govoril o najvišjem dobrem in kako se v državi izraža to dobro. To dobro se kaže tako v državi kot v posamezniku skozi vrline! Vrlina je namreč božansko stanje! Tisto najbolj vzvišeno, najbolj izpopolnjeno stanje duše! Je izraz duhovnega sveta! In to dobro se torej izraža med ljudmi: VRLINA!

 

Glavni moto: Vsak človek mora spoznati samega sebe!

Ne gre za fizično spoznanje sebe, tudi ne za spoznanje sebe kot psihičnega bitja, temveč za spoznanje svojega BISTVA! Sokrat podpre trojno razdelitev človeka na:

- DUH (nesmrtno, božansko)

- DUŠA (psiha)

- In TELO

 

Vsak človek je v bistvu nesmrtno bitje, duh, ki gre v obstoj, v življenje. In človek to MORA ODKRITI. To je imperativ! Najvišja zapoved. Mora se graditi, razvijati. Mora doseči notranjo svobodo. To je zahteva! Ne gre le za to: Živim, pa kar bo pa bo! Postati moraš gospodar sebe! Tudi tempelj v Delpih nosi napis: SPOZNAJ SEBE! (v grščini).

 

In spoznati sebe se ne da le z mislijo. Sokrat pravi: Pomagajmo eni drugim. Šele skozi pogovor, skozi napetost (napetost v srečanju dveh svetov, ljudi), lahko človeka usmeriš na nek problem. IDEALEN JE DIALOG! Dialog je navidezna vojna. A ne gre za to, kdo bo koga premagal. Gre za to, da se pride do bistva! Vsaka stvar mora namreč skozi preizkušnjo. Nič nam ni samo dano. Ničesar enostavno ne vzamemo. Sokrat je bil na nek način tudi neusmiljen, saj ni ničesar jemal za samoumevno.

[cosma]

1. Sokratova metoda:

SOKRATOVA IRONIJA

Ironija je nekaj drugega kot posmehovanje.

Nič ni imel za sveto. Treba je dokazati, da je nekaj v resnici tako kot se zdi. Ko se je pogovarjal s človekom, ki je mislil, da vse ve, je Sokrat pokazal kako globok je v resnici nek pojem (npr. ljubezen). Zdi se, da je lahko odgovoriti na vprašanje Kaj je ljubezen?, ko pa to dejansko poskusimo, je v resnici težko … tako je Platon npr. govoril o ljubezni kot o Erosu, ki je kozmos, božanski, prvi med bogovi, ki vse povezuje … Ali ko gledamo pojem pravice: pojem se zdi na prvi pogled jasen kot beli dan, vendar šele v Sokratovi državi vidimo, kako kompleksno je on razumel ta pojem …

Ko se je s človekom, ki se je torej imel za vseveda, pogovarjal, se je zdelo, kot da je prerešetal. Vsak, ki je mislil, da veliko ve, se je na koncu zdrznil in ugotovil, da se je v njem malo po malo vse zrušilo. In nekateri so zaradi tega (tudi zaradi osramočenosti …) zasovražili Sokrata. Pa čeprav Sokrat v resnici ni imel slabih namer! Vendar ni popuščal, če je vedel, da ima prav!

In še posebno, če je kje zagledal kakšnega sofista! Takoj se je znašel tam in začel – malo po malo – vanj drezati, češ, naj se pokaže, kaj vse zna. In je seveda vsak pogorel!

 

Sokrat je učil, da le skozi vrlino dosežeš svojo dušo! Da se moraš spopasti s svojimi nagoni in to s svojim umom (treba je vedeti, da um v tem primeru ni človeški razum, temveč da gre za božanski del, za duh …).

 

Sokrat je ironijo uporabil za to, da je pri človeku dosegel spoznanje, da je v resnici neveden. Najprej moraš spoznati svoje neznanje: VEM, DA NIČ NE VEM! In šele potem bi se Sokrat zares pogovarjal. Postavljal je enostavna, a direktna vprašanja. Tako je sogovorniku postalo hitro jasno. In stalno postavljal tudi podvprašanja, ki so kazala na razne površnosti v razmišljanju … Tako se lahko hitro vidi, da človek v resnici nima svojega mišljenja, temveč premore le nekaj privzetih, splošnih mišljenj. In če nimaš nič svojega, potem zlahka zamenjaš eno sliko za drugo! Kot veternjak. Sokrat tudi zato ni priznaval nobenih zunanjih avtoritet. Vsakič ko se je kdo bahal z nekim tujim citatom, je skočil in dal to na preizkušnjo, tako da je človek malo po malo prišel do lastnih spoznanj na to temo …

 

Sokrat ni imel učencev!

Pravil je, da so cele Atene njegovi prijatelji! In ko pride s svojim prijateljem do koščka resnice, da to ni le njegova resnica, pa tudi ne le resnica prijatelja, temveč njuna skupna. Do nje sta prišla skupaj!

 

Človek se mora naučiti DIALEKTIKE!

Tudi Etike se je treba naučiti!

 

2. Pri nekaterih je Sokrat s svojim neusmiljenim sledenjem resnice zbudil sovraštvo, pri drugih spet sram pred neznanjem in željo po tem, da bi se spoznali.

 

Človek se je v pogovoru z njim namreč notranje zrušil. Mislil je da ve, pa se izkaže, da nič ne ve. Sokrat v človeku zruši stavbo prepričanj, vendar ga ne pusti takega! Človeku potem počasi pomaga, da RODI spet novo stanje! On je namreč tu, da pomaga, da »noseči duh rodi« … tako kot je njegova mama pomagala pri porodih kot babica. Ta metoda se zato imenuje BABNIŠTVO!

Ker gre za novo rojstvo! Rojeva se nov svet, ne le novo razmišljanje. Rojevajo se slike, ki so veliko bližje pravemu stanju.

 

Ko gre nesmrtna duša v telo, pozablja tisto kar je! V telo gre zato, da bi po božanskih zakonih spoznala sebe. In zato se moramo najprej spomniti kaj smo! Duša v sebi nosi spomin na to kar je! Le spoznati se mora! Pravo znanje je torej le spominjanje duše! (podobno je trdil Platon, ko je rekel: Duša mora spet dobiti krila!).

 

Takšno znanje duše se pretvori v VRLINO! In ta je potem vgrajena vate! Za Sokrata je torej: ZNANJE = VRLINA!

Govori seveda o pravem znanju (resnici, filozofiji, ki jo je treba živeti), ki je vrlina. Znanje in vrlino je treba živeti, pretopljeno mora biti v pravo stanje.

 

Npr. Kakšen je pomen umetnosti?

Vsak ima svoje videnje, kaj je to umetnost.

Platon je rekel, da je umetnost vse, kar oplemenjuje dušo! Vse kar človek vzdiguje! Torej pesem, ki človeka navdihne. Slika, ki človeka bogati … In zdaj se vprašajmo: Ali današnja moderna umetnost oplemenjuje dušo? Je torej umetnost lahko tudi kup gnoja pred moderno galerijo?

 

Modrost se torej izraža skozi vrline.

Človek brez vrlin ni moder. Ni filozof. In ker smo odgovorni eden za drugega, moramo tudi pomagati drug drugemu. Sam namreč ne prideš nikoli tako daleč, kot lahko prideš skozi dialog z nekom drugim. Pomemben je torej ODNOS!

Vsak od nas ima svoje mišljenje, ki ga zastopa tako dolgo, dokler misli, da ima prav, in ga spremeni šele, ko najde nekaj boljšega! Tako delujejo vse močne in dobre osebe.

 

Sokrat je tudi trdil, da BREZ TVEGANJA NI AVANTURE DUHA! Da je potreben tudi notranji pogum.

Pogum je potreben, da pristanemo na to, da se zruši naš stari sistem … temu seveda sledi kaos, zmeda … vendar si mora pravi filozof so upati! Ker je to dobro zanj! Ker bo le tako prišel do resnice! Zato trdi, da imajo najbolj srečno življenje tisti, ki stalno poskušajo biti boljši! In cilj tega prizadevanja je, da človek na koncu doseže blaženost (podobno stanje kot nirvana …)!

Blaženost dosežejo le modreci! Blaženost namreč ni odvisna od inteligence, ampak od modrosti duše, od vrlin … Blaženost je nadzor nagonov, strasti. Blaženost leži v zmernosti in v izpopolnjevanju znanj.

 

3. Za Sokrata (in Konfucija) je bila tudi zelo pomembna SOCIO-POLITIČNA ETIKA!

Tako kot pri Egipčanih je tudi pri Sokratu zelo pomembna družina. Govori o nepisanem zakonu: o principu sorodnih duš (ne teles)!

Velik pomen pripisuje tudi odnosu PRIJATELJSTVA! Prijateljstvo je tako za Sokrata kot za Grke ena največjih vrlin. Prijateljstvo je tudi ena od tem, s katerimi se je filozofija skozi zgodovino veliko ukvarjala.

Sokrat pravi, da človek, ki nima vrlin, ne more biti prijatelj drugemu človeku. Po Sokratu namreč prijateljstvo brez vrlin ne zdrži preizkušnje. Npr. oba želita nek kipec! Kaj zdaj? Če ni vrline, se mu nihče ne bo hotel odreči. Pravo prijateljstvo pa gre vedno do konca. Gre celo mimo življenja in smrti. Za pravega prijatelja daš tudi življenje. In če te že take male preizkušnje prekucnejo, potem to ni pravo prijateljstvo.

Za Sokrata je prijateljstvo tisto lepilo, ki povezuje ljudi, predvsem pa govori vedno le o prijateljstvu duš! Torej nagnjenosti duše k duši! In duša seveda nima spola. Po Sokratu je lahko tudi filozof, ker duša nima spola, ženska. (Platon je tako govoril o platonski ljubezni: o ljubezni brez dotikov, strasti med moškim in žensko … prijatelji mu zato celo očitajo homoseksualna nagnjenja, čeprav to ni res!).

 

Pomembna sfera Sokratovih raziskovanje je tudi DRŽAVA. Pojem vrline namreč prenese tudi na državo. In govori o PRAVICI, kot o eni najbolj vzvišenih vrlin.

 

Sokrat je mnenja, da naj bi državi vladali le najbolj plemeniti (tako kot Konfucij in številni drugi).

 

4. In še ena pomembna sfera: RELIGIJA

Vse religije so odraz najvišjega dobrega!

In človek mora k temu dobremu težiti! Vsi največji učitelji so se pogosto izogibali besedi BOG, da bi se tako ognili sliki boga (imageu nekega bitja, strica z brado …). Tudi Sokrat je raje rekel NAJVIŠJE DOBRO!

Vse njegovo delovanje je bilo podrejeno božanskemu. In to božansko je tudi skušal doseči v Atenah. Zato je spodbujal vrline svojih someščanov, ki jih je imel za prijatelje. In zato so ga na koncu obsodili in dali na sodišče!

 

Sodili so mu za:

- krivoverstvo,

- in da pohujšuje mladino!

Njegovi tožilci (trije: tragik, usnjar in retorik) so zahtevali smrtno kazen, sodilo pa mu je 500 porotnikov! Pač po takratnih običajih in zakonih je morala najprej prva stran povedala svoje in nato druga stran svoje, porota pa je na koncu razsodila, ali je kriv ali ne.

 

No, in najprej so seveda tožilci povedali svoje.

Nato je bil na vrsti zagovor.

Sokratu so se takrat mnogi ponujali za zagovornike, vendar jih je vse zavrnil, češ, da se bo branil sam in da bo govoril isto, kot je govoril na ulici. In je govoril. Direktno in enostavno, brez lažne skromnosti. Zlahka je dokazal tožilcem, da sploh ne vedo, kaj pomeni pohujševati mladino. Eno obtožbo za drugo je zlahka ovrgel in ko je vse spodbil, je bila na vrsti porota.

Prva razsodba: V manjšini so bili tisti, ki so glasovali, da je kriv.

 

V drugem delu sojenja so ga tožilci pozvali, da poda svoj predlog kazni zase! In če bi porotniki njegov predlog sprejeli, bi bil to tudi epilog tega tragi-komičnega sojenja. Običajno so v takih trenutkih obsojenci ponujali denar, in ker je Sokrat premogel komaj nekaj drahem, so njegovi prijatelji ponujali zanj velike vsote denarja. A je Sokrat to zavrnil in podal svoj predlog kazni:

- doživljenjska prehrana v Pitomljah!

(v Pitomljah so živeli namreč le najbolj zaslužni državljani)

In ker je to rekel brez lažne skromnosti (konec koncev je povedal le kar je mislil, saj je bil dejansko njegov edini »greh« to, da je celo življenje delal iz svojih meščanov boljše ljudi), se je tehtnica pri drugem glasovanju porotnikov prevagala v: KRIV!

 

In tako je bil Sokrat obsojen na smrt!

 

Sokrat je ob tej priliki prosil le nekaj: da naj meščani popazijo na njegove otroke, da ne bodo skrenili na stranpoti! In potem še rekel za tožilce: Vi v življenje, jaz v smrt! Kdo na boljše, ve le bog!

 

Zaradi neki praznikov se tiste dni ni smelo nikogar usmrtiti, zato je Sokrat čakal 14 dni na izvršitev smrtne obsodbe. In ti dnevi čakanja na smrt so odlično popisane v knjigi, ki je globoko priporočena v branje: POSLEDNJI DNEVI SOKRATA!

 

V teh 14 dnevih se je Sokrat veliko pogovarjal s prijatelji. Tako kot tudi sicer vsak dan. In na dan, ko je moral izpiti strup, je bil menda popolnoma miren. Še malo preden mu je rabelj prinesel strup, je menda celo mirno spal. Potem se je poslovil od Ksantipe, svojih prijateljev, filozofov … in ko je bil strup pred njim, so se vsi začeli jokati, le Sokrat je bil popolnoma miren. Prosil jih je, naj nehajo in naj ga pustijo v miru umreti. Da ni smrt nič takega. Da se bo po smrti lahko pogovarjal z vsemi velikimi ljudmi …

 

Ko je Sokrat umrl, je bil star že 70 let.

Sam je rekel, da bi lahko njegovi krvniki še malo počakali, pa bi narava tako in tako opravila svoje!

 

Sokrat se je tako tudi v svoji smrti, do zadnje kapljice krvi, boril za svoje prepričanje. IN PRAV TAKI SO TUDI VSI TISTI LJUDJE, KI SO SPREMINJALI SVET!

[Marsa]

Fajn, Cosma, pridna, dbest da tole semle podajas, lepo si vse navedla in vse, super...

 

(*sem ze zadnjic podoben komentar napisala, pa mi ga zgleda ni objavilo, pojma nimam, kako to).

[kobra]

4. predavanje

Nova akropola

 

KONFUCIJ, Kitajska

 

Za čas Konfucijeve Kitajske bi lahko rekli enostavno: Drugi časi, drugi ljudje! In to so zares bili primitivni časi. Pa vendar je zanimivo, da čeprav se nam Evropejcem zdi Kitajska eksotično daleč in tuja, se da Konfucija relativno enostavno razumeti. Konfucij nam je lahko celo bolj razumljiv in blizu kot Platon!

 

Ko se je rodil Konfucij, je bila država razdeljena na mnogo majhnih državic, ki so bile šibko povezane v zelo nestabilen sistem, znanem po dvorskih spletkah. In družina, v katero se je rodil Konfucij, je morala bežati iz države v državo in pribežala v državo Lu. Čeprav so bili aristokratska družina, niso bilo bogati ...

 

Splošni oris takratne Kitajske:

Kaj je bilo npr. za takratnega Kitajca najpomembnejše v življenju? Kult prednikov!

Kitajska družina je bila v očeh takratnega Kitajca vedno sestavljena iz dveh polov: pola ŽIVIH in pola MRTVIH. Oba pola je povezovalo ciklično kroženje, kroženje duš iz sveta umrlih v svet živih in nazaj. Mrtvi se na novo rojevajo in živi umirajo.

Tisti, ki niso bili več živi, so bili po njihovem prepričanju bližje nebu! In ker so bili bližje nebu, so bili v tesnejšem stiku z bogom in so tako lahko pomagali svojim še živim sorodnikom. Glavne in najbolj živa povezava z bogom je bila torej prav preko prednikov. Nebo oz. boga pa so razumeli kot duhovno energijo - tisto najbolj subtilno.

To kroženje med svetom mrtvih in živih, gor in dol, to t.i. kolo življenja je namigovalo na univerzalni princip: Vse se vrti! Vse je povezano!

In Kitajcem je to jasno! Prav zaradi takšnega pojmovanja so bile njihove družinske vezi tako močne. In te vezi so trajale celo daleč po smrti posameznih članov družine in zato za takratnega Kitajca ni bilo nič nenavadnega, če so celo 25 let po smrti kakšnega od družinskih članov še vedno močno trpeli zaradi njegove smrti.

 

In kaj je bilo za takratnega Kitajca najhuje?

Če ni mogel opravljati ceremonij za svoje prednike. To je namreč pomenilo, da ni mogel povezati zemlje in neba! Brez takšnih povezav je bila družina raztrgana in je na nek način umirala. V takšnih škripcih pa so se znašle prav družine brez moških potomcev, saj so ceremonije po tradiciji opravljali le moški!

 

In Konfucijev oče je imel pred rojstvom Konfucija prav takšne skrbi! Rojevale so se mu namreč samo hčerke. Po prvi druga, pa tretja, pa četrta in peta, pa šesta ... Zdaj je bil že v resnih skrbeh, da je družina na robu propada. Potem se je rodila še sedma, pa osma in deveta hčerka. Konfucijev oče je bil že zelo star, ko se je po deveti hčeri končno, kot deseti rodil sin, ki pa je bil mentalno prizadet. Nekateri zgodovinski viri trdijo, da se je Konfucijev oče poročil še drugič, samo zato, da bi dobil sina, ki bi povezal njegovo družino. Njegov oče je imel tako že 70 let, ko mu je druga žena (stara komaj 16 let) rodila sina! In tako njegova mlada žena kot njena družina so si šteli v čast, da je dobila v zakon tako častnega človeka, zato si je srčno želela tudi, da bi mu rodila sina. Tako zelo, da je za to željo vsakodnevno molila.

 

Tako je bil Konfucij, ki se je rodil leta 551 pred našim štetjem, na nek način očetov 11 otrok!

 

Zlobni jeziki tudi na Kitajskem niso mirovali, zato se je med ljudstvom šušljalo, da Konfucijev oče pri svojih 70tih letih že ni mogel zaploditi sina. A je treba povedati, da je bil Konfucijev oče fizično prav čudna pojava: velik je bil 2 metra (kar je izjemno za sicer nizkorasle Kitajce), Konfucij pa je sčasoma postal njegova pomanjšana replika. Prav izjemna podobnost je ljudem le zaprla usta.

 

Ko se je Konfucij rodil in odraščal, je moral, čeprav je bil po rodu aristokrat, skrbeti za družino (kitajske ženske namreč niso smele delati). Že kot otrok se je tako izučil za vse mogoče poklice in tako spoznal vse družbene stanove. Kot rojeni aristokrat, so mu bila odprta vrata družbene elite, tako da je spoznal celo kraljevo hči, ker pa je bil reven, se je družil tudi z reveži.

 

Bil je izreden mojster in to že od malega. In izjemno vedoželjen. Zelo rad se je poglabljal v razne ceremonije in kjerkoli je slišal za kakšno ceremonijo, se jo je enostavno moral naučilti (po indijski Baghavadgitti je ceremonija stanje duha, povezana je z ritualom, ki ga opravljamo, da pridemo v to stanje. Ritual je tu za to, da zaposli um, da se lahko ločimo od tega sveta in združimo z nebom. Gre za proces, ko skušamo svoje begajoče misli preusmeriti, da se lahko v sebi dvignemo ...).

 

Tako je Konfucij odraščal.

 

Poročil se je pri 19tih in dobil sina in dve hčerki. Zaposlil se je kot upravnik posestva nekega aristokrata. S svojimi izjemnimi sposobnostmi je zelo hitro povsem saniral stanje posestva in s tem vse okoli sebe tako presenetil, da se je o njem začel širiti glas po državi.

 

Ponudili so mu delo v državni kašči in tudi tu se je odlično odrezal. Takrat je med ljudstvom tudi nastal rek: 'Deli se pravično, kot da to deli Konfucij!'

 

Pri svojih 32 letih je postal učitelj ceremonij sinovoma nekega vojvode (vladarjem male države Lu). Leto kasneje pa se je z vojvodo preselil v prestolnico. In prav tam srečal Lao-Ceja! O tem srečanju so govorili, da sta se srečala DVA ZMAJA!

 

Na Kitajskem so razširjena tri verovanja:

- taoizem (Lao Ce)

- konfucionizem (Konfucij)

- budizem (Buda)

 

Srečanje teh izjemnih ljudi je seveda razburkalo domišljijo ljudi. Tisti, ki so bili naklonjeni Konfuciju, so seveda govorili in pisali, da je Konfucij daleč nad Lao Cejem, spet drugi so govorili, da Lao Ce v vsem prekaša Konfucija, sploh pa, da je Konfucij premlad in da so Lao Cejeve besede veliko bolj modre. Resnica je verjetno nekje vmes! Nekaj virov celo pravi, da se sploh nista besedno dokazovala drug pred drugim. Zakaj bi se? Oba sta bila velika učitelja človeštva in vsak je imel svoje poslanstvo! Poslanstvo, da prenese svoj kos učenja! In oba učenja sta medsebojno združljiva, tako kot sta povsem združljiva tudi z budizmom. V bistvu se zdi, kot da gre za isto spoznanje, le drugačen zoren kot. Kot da gledamo isto učenje s treh razlinih strani!

 

Ko sta se razšla, se je Konfucij srečal s še veliko drugimi ljudmi, pa tudi bežati je moral iz prestolnice nazaj v državo Lu, kjer je ustanovil svojo šolo in začel poučevati!

Imel je več kot 200 učencev (mnogi med njimi so kasneje postali veliki filozofi, znanstveniki, politiki ... predvsem pa najbolj plemeniti ljudje tistega časa!).

 

Ko je imel Konfucij 54 let, mu je vojvoda zaupal ministrstvo države Lu (državo je torej dobesedno vodil, čeprav si oblasti kot take ni želel)! Konfucij se je seveda spet izkazal in z modrim svetovanje hitro vzpostavil red v državi. Potrebno je povedati, da so bili odnosi na dvoru takrat zelo zapleteni. Spletke, kaos, lakota, vojne in neprestani boji za oblast. Konfucij pa je UREDIL STANJE v pičlih 3 do 4 letih in državo dvignil na tak nivo, da so se začeli bati oblastniki v sosednjih državicah. Uredil je tudi družbene odnose: vojsko, religijo ..., izkoreninil lakoto in strah in si tako pridobil ljudi!

 

Tak izjemen uspeh je mogoče le, če je na oblasti FILOZOF! Ker ni sebičen, ampak dela za druge! Plemenit človek (tak naj bi bil pravi filozof) namreč ne skrbi le zase, ampak predvsem za druge. In vladar, ki naj bi bil oče ljudstva, je prav tisti, ki naj bi - kot oče skrbi za svoje otroke – poskrbel za ljudstvo.

 

Vladarji sosednjih držav so bili seveda v strahu, pa vendar mu niso mogli do živega. Ker je bilo Konfuciju dano poslanstvo od neba in je tako le opravljal svojo nebeško dolžnost, se mu ni bilo potrebno ničesar bati! Človeka, ki živi in dela po volji neba, ni mogoče podkupiti in mu tudi ne resno zagroziti. Žal pa vojvoda, za katerega je delal, ni bil tako plemenit ... Človeške želje so naše šibke točke, in vojvoda je imel slednjih kar veliko. Njegova najbolj šibka točka so bile ženske, pa tudi vozovi in vpreženi konji! Vladarji sosednjih državic, ki so to vedeli, so zato zbrali 80 lepotic in 30 štirivprežnic (to so štirje konji vpreženi v voz). In mu to poslali!

 

Konfucij je imel zato poslej vse večje težave z vojvodo. Modro mu je svetoval, vojvoda pa je vztrajno zavračal vse njegove nasvete. In ker se je to nadaljevalo, Konfuciju ni preostalo drugega, kot da je odšel in zapustil položaj svetovalca! In država je počasi začela razpadati ...

 

Konfucij je potem hodil okoli po drugih državah in mestih in tako vse do svojega 72 leta poučeval učence.

 

Osnove KONFUCIONIZMA

 

TAO = bog, pravzrok, zakon neba

TIEN = nebo

KSIEN = metafizično, notranje srce

MING = volja neba

 

Tako kot Buda in vsi drugi veliki učitelji človeštva tudi Konfucij ne razlaga najvišjega (boga). Pove le, da je najbolj absolutno tisto, kar je najbolj pomembno in edino pomembno, da pa je tudi nedosegljivo s človeškim razumom (in zato tega ne razlaga).

 

Ko govorimo o bogu, govorimo vedno kot o nekem bitju. In če je bog bitje, to pomeni, da se giblje oz. spreminja. Pitagora in Plotin zato raje kot o bitju govorita o t.i. ENEM, medtem ko Platon govori o EDINEM oz. NAJVIŠJEM DOBRU.

 

Tudi Konfucij trdi, da nikoli ne moremo razumeti PRAVZROK (Tao).

 

Tao je razdelil na nebo in zemljo. Duh, ki oblikuje materijo. Nebo je duhovna sfera, medtem ko je zemlja snovna sfera. Nebo in zemlja skupaj pa dajeta univerzum, kozmos! Človek, ki živi na zemlji, naj bi živel predvsem po zakonih neba, saj mu dušo in zavest daje prav nebo! Duh daje življenje vsemu!

 

ZAKONI NEBA:

- zakon reda,

- zakon pravice (podobno kot karma),

- zakon enakosti (za vsa bitja, ne le človeka),

- zakon usmiljenja (podobno kot pri Budi).

Povezovanje človeka s človekom: odnosi! In odnosi naj bi delovali po najlepšem v nas samih! Plemenit človek mora delovati po zakonih neba! On je tisti, ki mora živeti po zakonih neba in jih tako približati ljudem!

 

Vsi smo otroci neba!

Pred nebom smo vsi enaki!

Pot plemenitega človeka je pot neba!

Pot vzpona od zemlje proti nebu!

NEBO JE PRISOTNO POVSOD!

Najbolj pa se vidi v našem srcu!

 

KSIEN = notranje srce, metafizično srce.

To predstavlja samo bistvo človeka! Pot neba je torej pot k srcu! Pelje navznoter in ne navzven! Pelje v najbolj metafizičen del nas samih!

 

Svoje življenje moramo torej urediti tako, da gremo lahko s svojo zavestjo navznoter.

 

Učenje ne biva le v knjigah, pravo učenje je tisto, ki transformira človeka! Če je učenje pravo, mora zazveneti v človekovi notranjosti! Tak človek se poplemeniti in plemenito deluje potem tudi navzven!

Tako kot se on izboljšuje, se izboljšuje tudi družba!

 

NEBO = božanski, duhovni (nesmrtni) in zavestni princip!

Nebo skrbi za življenje vsepovsod. Se širi in izboljšuje. Dolžnost človeka pa je, da postane plemenit.

 

Nebo se zanima za vsakega posameznika.

Usmerja ga in mu pomaga, da postane boljši.

Vendar nismo le igrače neba! Imamo namreč svobodno voljo! (Tudi Plotin je govoril podobno o svobodni volji!)

Vsi imamo svobodno voljo: Sami se odločimo, ali bomo živeli po božanskih zakonih ali ne!

 

MING = volja neba!

Človek lahko le s svojo voljo sprejme voljo neba!

Sam izbere!

Nebo sicer lahko daje človeku poslanstvo in če ta živi po zakonu neba, širi to tudi v svet (red, pravico, enakost in usmiljenje). To je naloga plemenitega! Tudi vladar bi moral biti plemenit. Od neba je namreč dobil mandat in če ne bo opravljal svojega poslanstva, mu bo nebo mandat odvzelo.

 

Prav tako je tudi Konfucij sprejel poslanstvo! S svojo svobodno voljo! In ker je opravljal svoje poslanstvo, mu nihče ni mogel nič. Ščitilo ga je nebo! Nič mu niso mogle ne številne tolpe in razbojniki, ne ogroženi vladarji ... in čeprav so bili ljudje okoli njega več ali manj stalno prestrašeni zaradi kaotičnih in negotovih razmer v katerih so živeli, se Konfucija ni dalo ustaviti. Enostavno: Ni se bal! Vedel je, da če deluješ v skladu z voljo neba, ne moreš zgrešiti!

 

Ko je prevzel poslanstvo, ga je živel do konca in posvetil celo svoje življenje temu, da je druge učil zakone neba! Teorija sama po sebi namreč nič ne pomeni! Človek mora ta učenja tudi dejansko živeti! Biti mora živ zgled tega kar uči! V nasprotnem primeru je ni takšne moči, ki bi te zakone zapečatila na zemlji.

 

In včasih, ko njegovih dejanj niso razumeli niti njegovi učenci, je Konfucij vedel, da ni pomembno, če te nihče na zemlji ne razume, pomembno je le, da te NEBO razume. In Konfucij je pogosto rekel: Samo nebo me razume!

 

Vsak, ki ima poslanstvo, mora torej širiti voljo neba. In to ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Plemeniti človek enostavno ČUTI to voljo v sebi!

 

TAO = nekaterih besed se ne da prevesti, tudi TAO se ne da prevesti! Najpogosteje pa ga prevajajo kot ZAKON NEBA! Tao se enostavno manifestira med ljudi kot MORALNO! Veliki zakon! Pot! Torej kot moralno življenje!

 

Njegovemu delovanju se ne moremo izogniti!

Zakon neba velja za vse!

Tao je tako zelo očiten, pa vendar je največja skrivnost!

Človek ima svobodno voljo.

Konfucij ni veliko govoril o bogu in o njegovih manifestacijah, zato pa je raje in veliko govoril o konkretnih stvareh. Ni preveč 'filozofiral', temveč je raje ostajal preprost – tako da ga je lahko vsak razumel!

 

Plemenit človek (Kiung Ce) postane MODREC!

 

Konfucij je veliko govoril o plemenitem človeku in kakšen naj bi bil:

1. Vzoren pri delu (to je lahka pot, a vendar se težko odločijo zanjo)

2. V globini iskren in prijazen.

3. Paziti mora, da se ne zgodi neplemenito dejanje.

4. Vplivati mora na ljudi. Največji vpliv pa je ZGLED. In vladar (kot najvišji) naj bi bil zgled vsem ljudem.

5. Doseči mora red in disciplino. Govori seveda o notranji disciplini!

6. Plemenit človek je enostavnega značaja. Druži se z vsemi.

7. Je zvest nebu, iskren in skromen.

8. Je sam svoj gospodar (ni odvisen od drugih, ne od sreče in ne od notranjih stanj: če te nekdo lahko razjezi, potem je tvoje psihično stanje očitno še vedno odvisno od drugih ... pri plemenitem človeku pa je vse odvisno le od njega samega. Tudi to ali bo jezen ali ne, je odvisno le od njega: lahko se jezi prepusti, lahko pa tudi ne. To ne pomeni, da nikoli ni jezen ali žalosten. Tudi Konfucij je bil želosten, ko je kdo umrl, pa vendar ni dovolil, da bi ga kaj popolnoma strlo!).

9. Plemenit človek ne vara niti sebe niti drugih. Pozna sebe in druge.

10. Plemenit človek se mora vsak dan obnavljati. Vedno mora imeti nadzor nad sabo in ČAKATI na voljo neba!

11. Če živi po volji neba, ne more zgrešiti! Edina varnost, ki jo v tem svetu sploh lahko dosežemo je, če izberemo PRAVIČNO! Če se je Konfucij kdaj glede česa zmotil, je vzrok vedno iskal pri sebi. 'Če zgrešiš, nič hudega! Tako se učimo; na napakah! Narobe je šele, če napako ponavljaš!'

12. Strogost do sebe. Plemenit človek je strog do sebe. Se disciplinira. Živi med ljudmi in skuša ustvariti harmonijo med ljudmi. Ničesar ga ni strah, razen tega, da ne bi živel po zakonih neba!

In Konfucij je bil ŽIV ZGLED za vse to!

Ni ga bilo strah groženj.

Bil je tak kot Sokrat, ki se ni zbal niti grožnje s smrtjo, ampak je ostal do zadnjega trenutka povsem miren.

 

In kakšno je nasprotje plemenitega človek?

Če naj bi zares razumeli, kakšen je plemeniti človek, nam bo to postalo zares jasno, če si za trenutek pogledamo tudi njegovo čisto nasprotje. Tudi Buda je govoril o takšnih nasprotjih (po njegovem učenju je nasprotje plemenitega NOREC, torej človek, ki se ne zaveda), po Konfuciju pa je nasprotje plemenitega človeka SUROV IN PRIMITIVEN ČLOVEK.

 

Primitiven človek je tisti, ki se ne zaveda (tako kot norec pri Budi). To je človek, ki živi le za to živlejnje in le za dobro svojega telesa. To je človek, ki ne verjame v nebo in ne verjame v zakone neba!

Primitiven človek je tisti, ki živi le zase, in se ne loti ničesar, kar bi ga postavilo na pot.

 

In če pogledamo malo okoli sebe, lahko hitro ugotovimo, da je tudi še danes takšna kar večina ljudi okoli nas. Zadovoljujejo le svoje potrebe in zato nič trajnejšega ne dosežejo v svojem življenju.

 

Konfucij in njegova ŠTIRI NAČELA človeškega delovanja:

1. PRAVIČNOST (Ji)

Občutek za pravilno delovanje! Tu in zdaj je potrebno narediti točno to, kar je potrebno narediti. Najprej si moramo seveda pridobiti občutek za to. Pravičnost = zahteva, nujnost, imperativ!

2. ISKRENOST (Sing)

Iskrenost do sebe in do drugih. Človek se mora zavedati svojih dobrih in šibkih točk, enako iskren pa mora biti tudi do drugih! Iskrenost daje zvestobo. Tako mora biti tudi vladar plemenit in iskren in le pod tem pogojem mu bodo ljudje zvesti.

3. NE DELAJ DRUGIM TISTEGA, KAR NE ŽELIŠ, DA DRUGI DELAJO TEBI! (Feng Shi)

To vsebuje tako JIN načelo: Ne delaj slabega! Kot tudi JANG princip: Delj dobro!

Za Konfucija ni bilo dovolj le to, da človek ne dela slabega, moral je delati tudi dobro, nekaj plemenitega. Človek mora delati oboje: Jin in Jang! Šele to ustvari medsebojno povezanost in nepristranskost. To načelo je močno povezano z načelom pravičnosti in iskrenosti!

4. PLEMENIT ČLOVEK SE NE RODI, TO SE POSTANE!

Do zadnjega diha se učimo.

Učenje, ki ne spremeni človeka, ni pravo učenje!

Filozofija, ki ne spremeni človeka, sploh ni filozofija.

Učenja so tu, da vplivajo na človeka. Da izgradijo človeka! Srce filozofije je oplemenitenje človeka in ne golo filozofiranje (teoretiziranje).

Pot učenja je težka! Ni enostavna! Smisel učenja pa je notranje formiranje človeka!

 

Pri Konfuciju je bila izjemno močna SOCIALNA komponenta njegovih naukov. Zagovarjal je tezo, da je potrebno razrešiti situacijo na zemlji. Plemenit človek mora zato vplivati na druge. Tako, da jih vodi po poti neba. Veliko je govoril o vladavini plemenitega po najvišjem načelu! Po njegovem ni večje naloge, kot je vladanje. Na ta način lahko usmerjaš na tisoče ali celo milijone ljudi. In zato mora tisti, ki vlada, živeti smiselno življenje.

 

Konfucija so njegovi sodobniki (pa tudi do dandanes) mnogi kritizirali prav na tej točki. Najbolj so mu zamerili, da je rekel: ARISTOKRACIJA NA OBLAST! Vendar so ga narobe razumeli! V resnici je bil ARISTOKRAT zanj le tisti človek, ki je bil plemenit. Mislil je na 'aristokracijo neba'.

 

Vsi veliki učitelji so vplivali na velike množice in jim dajali smisel. Njihova glavna naloga je bila, da vodijo ljudi po poti neba! Za vse je bil značilen velik altruizem, vsi so verjeli v enakost ...

 

Kot takšne je videl tudi vladarje. Po Konfuciju naj vladar ne bi skrbel le za materialne dobrine (bogastvo pride samo od sebe, kot posledica, če so ljudje sodelovali drug z drugim). Bogastvo je le posledica in ne cilj.

 

Konfucij je govoril o treh nalogah vladarjev:

- da zagotovi hrano (da nahrani ljudstvo),

- vojska (za ohranitev integritete),

- in zaupanje.

Modri vladar, če bi moral izbirati kaj bi lahko pogrešil, bi najprej izbral vojsko in nato hrano. Zaupanja nikoli! Brez zaupanja bi propadel!

 

Kako Konfucij opisuje VLADARJA:

1. imeti mora vizijo (ideal),

Materialna sredstva so le posledica pravilnega vladanja.

2. živeti mora zakone neba,

3. mora biti dobrega značaja, zato mora nad njim bedeti,

4. biti mora notranje neodvisen,

5. mora razumeti naravo in nebo!

6. mora razumeti zakone neba!

7. vladar se ne sme ozirati na mnenje javnosti: Ni mu potrebno, ker deluje po zakonu neba, deluje po pravici!

8. mora imeti vse tri vrline:

- modrost (da ve kaj izbrati),

- pogum (da to izpelje),

- ljubezen do ljudstva (ljubiti mora vsakega človeka, dobre in slabe, v vsakem človeku je košček neba),

9. to je vladarju dolžnost: tako kot mora oče od svojih otrok oddaljiti tiste, ki hočejo otrokom slabo.

 

Konfucij vidi dobro in slabo v tistih, ki jih ima rad in v tistih, ki jih ne mara.

 

10. kakršen je vladarjev značaj, takšen je značaj naroda.Vladar dela značaj množice. On igra na strune in množica za njim igra isto. Vrednote!

11. ne krši zakone, ki veljajo za druge! Najprej vsi zakoni veljajo

zanj, potem šele za druge! VIŠJE KOT SI, TEM BOLJ STROGO JE! On mora biti zgled, zato mora biti še bolj odgovoren kot drugi!

 

Pri majhnem človeku majhna kazen. Pri odgovornem velika kazen (ker je uničil zaupanje).

Otroci na Kitajskem so se že od malega učili njegove izreke in Konfucij je bil prav za poučevanje naravnost odličen. Veliko je bilo enostavnih in preprostih prispodob, ki jih ni težko razumeti npr. za vladarja: Kako oče lahko ima, če otroci nimajo? Če me vodiš, poskrbi zame ... Okoli sebe mora širiti duh prijateljstva. Če ima bogastvo, naj dela s tem veliko dobrega ljudem. Če ljudje nimajo nič, naj tudi on ne bi imel. Vladar naj bi delil vse s svojim ljudstvom. Če so ljudje lačni, naj bi bil najprej vladar lačen!

 

Izreki o vladarju:

Če pridobi bogastvo, je izgubil ljudi!

Merilo dobre vladavine je notranji mir in veselje!

Neplemeniti in nemoralni vladarji ne morejo prinesti miru!

Plemenite in velike ljudstvo ne pozabi!

 

Konfucijeve razlage: Vladar naj skuša pridobiti enotnost v srcu. Kitajska mora postati ena družina. In bolje je, če vladar nima svojih zakladnic! Opravljanje dolžnosti naj bo njegova edina zakladnica. Če nima vseh teh lastnosti, je nevaren za državo. Vladarja je potrebno pripraviti. Mora iti skozi težko šolo in izkusiti disciplino, zato da je preizkušen.

 

Konfucij je pogosto razlagal modrosti s prispodobami iz GLASBE. Npr. z glasbo je razlagal politiko: Vladar ima vodilni ton, ostali (ljudstvo) pa vsak svoj ton, ki mu sledijo v harmoničnem odnosu.

 

Konfucij je SPOŠTOVAL RAZLIKE! Vsak ima svoj ton! Vendar je častil tudi povezanost. Zato naj bi vsak svoj ton uskladil tudi z ostalimi! Da bo harmonija. Harmonija je namreč zakon človeka!

 

Tudi sicer je Konfuciju glasba veliko pomenila. Kadarkoli je na svojih popotovanjih prišel v kakšno mesto, je najprej prisluhnil glasbi, ki so jo poslušali v tem mestu. Tako je, kot pravi, takoj začutil duh tega mesta in vedel kakšno je stanje v tem mestu in kaj se dogaja. Bil je prepričan, da je z glasbo potrebno vzgajati ljudi. A ne s katerokoli glasbo, temveč s takšno glasbo (Šan), ki vzbuja smisel in plemenita stanja.

 

V njegovi šoli se je poleg filozofije učilo tudi STRELJANJA Z LOKOM. Vendar to ni bilo mišljeno kot športna disciplina. Streljanje z lokom je imelo globji pomen.

Tarča = cilj v življenju.

Tarča pooseblja stanje, ko imamo izbran cilj oz. smo usmerili svojo zavest proti temu cilju. Tarča je po Konfuciju vedno le NEBO!

Strelec, ki se koncentrira ... želja, nekaj kar nas žene ... notranja napetost (lok) ... če ne strelec ne zadene, naj vzrok išče le pri sebi!

 

In še ena zanimiva anekdota:

 

Nekoč so vprašali Konfucija, kaj bi naredil, če bi dobil vso oblast. In Konfucij je po krajšem razmisleku menda rekel:

'Vrnil bi besedam pravi pomen'

 

Kaj je s tem mislil? Celo življenje je imel stalne težave s tem, da so ga ljudje narobe razumeli. Če bi torej mogel, bi uzakonil, da vladar pomeni plemeniti, da takrat, ko reče oče, misli vladarja, in da bi se vedelo, kaj misli s tem, ko uporabi besedo aristokrat (ne aristokrat zemlje temveč aristokrat neba).

 

Še nekaj njegovih izrekov:

 

- Človek, ki se hvali brez sramu, se bo prepričal, da je težko živeti v skladu s svojo hvalo!

- Če je v deželi red, je sramota biti reven,

Če je v deželi kaos, je sramota biti bogat in visoki služabnik!

- Človek, ki ne razmišlja vnaprej, bo na težave naletel že na vratih doma.

- Prijaznost povrni s prijaznostjo, zlo pa povrni s pravičnostjo.

- Biti tisto, kar resnično si, je zakon neba. Prizadevati si to, kar resnično smo, je zakon človeka.

- Modrost, sočutje, pogum so tri vrline človeka. Katerakoli. Izid je vedno enak.

- Življenje plemenitega je preprosto, vendar ni neprivlačno.

[Kabalist]

Zanimivo! Samo potrebno si je vzeti kar nekaj časa za vse to premleti. Končno sem naletel na članke, ki niso polni vehementnega fantazijskega nakladaštva.

[kobra]

Se strinjam! In me veseli tvoje navdušenje ... Dandanes nam poplava vseh vrst instant naukov, tečajev, knjig, tehnik, puhlega besedičenja itd. vzbuja občutek, da je mogoče do RESNICE priti po bližnjici. V RESNICI PA: Od nekdaj velja, da si je za doseganje prave modrosti potrebno vzeti ČAS! Lp.

[cosma]

O kobra fajn, da si ažurna in podpiraš mojo lenobo in demenco .... enkrat se bom morala naučit živet brez tebe

[kobra]

Ni panike, stara! Enkrat ena, drugič druga! Važno, da dogaja ...

[kobra]

P.S. Že dalj časa občudujem te tvoje 'hude' oči ! Kje hudiča si jih našla? A bi še zame našle kakšno 'hudo' kobro ?

[Kabalist]

vzbuja občutek, da je mogoče do RESNICE priti po bližnjici. V RESNICI PA: Od nekdaj velja, da si je za doseganje prave modrosti potrebno vzeti ČAS

LJudje imajo radi vse na hitro in vse zapakirano v veličastje. Kakor hitro jim omeniš čas, jim stvar zasmrdi. Vsaka celovita metoda osebnostne rasti je življenski projekt. Joga, Kabala, Hermetizem, Zen ipd SE MORA živeti. Ne more biti samo košček intelektualne igrice. Če želiš VSE, moraš VSE sprejeti in za to prevzeti VSO odgovornost.

[kobra]