Partnerstvo

[nataly]

Triglav torej..tudi ne maram višine...

[MiTjA 22]

NO sej je res da pravjo da če ne greš na triglav, da nisi slovenc sam me pa še zmerej noben ne sprav tam gor. Da bi mogu jast po kakih klinih plezat to glih ni zame! No pa tud višne se en maučk bojim Grem rajš v nižine ob morje kot v na višine

[Volk K.L.]

<{POST_SNAPBACK}> Julijana se strinjam s tabo sam tud če pogledaš tak čist na splošno......ka pa vem........recimo je ena situacija, ti prijatu nekej obljubi, da ti bo kej šev iskat, ti bo kej zrihtov al kej podobnega, pol pa zataji in ti rečeš ja, sej ni panike, ni tak nujno..........si oh in sploh strpen in uvideven in razumevajoč, če je pa ista situacija pa da zatiji tvoj dragi (draga), pol je pa trba popenit, zmerjat, bit užaljen mu vzbujat občutek krivde pa ka jaz vem kajga vraga še zganjat in to čist brezveze. Bol v tej smeri sm jaz mislila. 

Pri tej situaciji je problem, da prijateljem odpustimo prelomljeno obljubo, zaradi tega, ker so itak samo prijatelji!!!! Medtem ko naš partner prelomi obljubo, smo zafrustrirani, ker kao partnerji medsabo ne kršijo obljub in si morajo biti 100% odprti. Mogoče ta predstava o idealnem partnerstvu naredi spor, ko vidimo da je med idealom in realnostjo prepad. Velik prepad glede na vsako situacijo ali okoliščino. Preveč smo obsedeni z idealizacijo partnerja ter njenega obnašanja. Vsak od nas smo žejni partnerjeve pozornosti. Vsakršno pomanjkanje pozornosti pa nas spravi v slabo voljo in naprej v hude spore s partnerji. Potem sumimo enega v drugega, enega drugega preizkušamo odzive in to mi gre v partnerstvu najbolj na jetra. Testiranje odzivov. Jaz sem svoji partnerki zmeraj pravil, da bom padel vsakič na testiranju odzivov, ker to vsak partner začuti, da je testiran. Se mi zdi da so ženske še kako specializirane na testiranje odzivov, ker so tudi bolj zahtevne pri izvrševanju medpartnerskih obveznosti ter dolžnosti. Pri tem pa so revije kot so Cosmopolitian in podobna sranja samo v breme, ker naredijo še dodatno paranojo. Včasih je banana , resnično samo banana je rekel slavni psihoanalitik S. Freud.

Mi deci pa testiramo samo takrat, ko smo ljubosumni ali ko kaj sumimo pri partnerki.

[julijana]

Zanimivo, Volk, kot da bi poslušala mojega moža . Ja, se strinjam, da so raznorazne revije in knjige samo breme partnerstvu. Iščeš tam, kjer ni kaj za iskat. Namesto, da bi živel, analiziraš. Sama sem tako početje opustila in začela sprejemat partnerja kot samostojno osebo, ki lahko čisto fajn funkcionira brez mene.Še vedno imam včasih probleme, ker izhajam iz družbe, kjer je pač z moškimi nekaj narobe, jim je treba pomagat...Sem ugotovila, da ne morem dobit svobode, če je ne dam. Šla sem skozi boleče procese, ko me je EGO-n vlekel na eno stran, ljubezen pa na drugo-a splačalo se je.Oba sva bolj zadovoljna in srečna.

[julijana]

Jaz sem pa Volka drugače razumela

[julijana]

To pa še ne pomeni, da je tako

[devica]

Ej, Todika, tole je ful dobra tema! Sam po moje se to ne pojavlja sam med partnerji, ampak tud med dolgoletnimi frendi....

 

Je prsla ena nova punca v naso druzbo, pa je nardila nekaj, zarad cesa so mene frendi kregal, pa sm vprasala, zakaj se nad njo ne pizdijo, pa je rekla ena: tebe smo se ze navadl/navelical, ona je pa se nova...

 

Mislim, da ne bom enga udarla...

[Todika]

<{POST_SNAPBACK}>Pri tej situaciji je problem, da prijateljem odpustimo prelomljeno obljubo, zaradi tega, ker so itak samo prijatelji!!!! Medtem ko naš partner prelomi obljubo, smo zafrustrirani, ker kao partnerji medsabo ne kršijo obljub in si morajo biti 100% odprti. Mogoče ta predstava o idealnem partnerstvu naredi spor, ko vidimo da je med idealom in realnostjo prepad. Velik prepad glede na vsako situacijo ali okoliščino. Preveč smo obsedeni z idealizacijo partnerja ter njenega obnašanja. Vsak od nas smo žejni partnerjeve pozornosti. Vsakršno pomanjkanje pozornosti pa nas spravi v slabo voljo in naprej v hude spore s partnerji. Potem sumimo enega v drugega, enega drugega preizkušamo odzive in to mi gre v partnerstvu najbolj na jetra. Testiranje odzivov. Jaz sem svoji partnerki zmeraj pravil, da bom padel vsakič na testiranju odzivov, ker to vsak partner začuti, da je testiran. Se mi zdi da so ženske še kako specializirane na testiranje odzivov, ker so tudi bolj zahtevne pri izvrševanju medpartnerskih obveznosti ter dolžnosti. Pri tem pa so revije kot so Cosmopolitian in podobna sranja samo v breme, ker naredijo še dodatno paranojo. Včasih je banana  , resnično samo banana    je rekel slavni psihoanalitik S. Freud.

Mi deci pa testiramo samo takrat, ko smo ljubosumni ali ko kaj sumimo pri partnerki.

 

sej to si dobr napisal, ni kej......preveč je idealiziranja, to pa predvsem zarad tega k se sam neki glumi pa pretvarja na začetku...pol pa vse ven udari, tisto skrito in problemi so tu....sam vseen ni fer, mogli bi bit pazljivi pri izbiri besed, saj je partner kao najpomembnejši v našem življenju, ne morš mu kr tk vse vn butnt in prčakvat da te bo zarad tega mel vsak dan bolj rad........če lahk pri vseh ostalih pazimo kaj in kako rečemo da jih ne bomo prizadeli, bi mogli še tok bol pri naših lubijih in lubikah.....

[Volk K.L.]

<{POST_SNAPBACK}>

A Volk tebe ne sme nihce posumit, ti pa lahko druge?

Imam čisto vest.

[Volk K.L.]

<{POST_SNAPBACK}>Jaz sem pa Volka drugače razumela  

 

Mal pa morš vsake tolk časa preverjat. Ni vse 100%... To mi je predlagal starejši zelo izkušen gospod (3x oženjen).

[Misty]

Men gredo pa na zivce pari, ki trdijo, da se nkol ne skregajo. Ma vsak se kdaj skrega. Sam je pa odvisno do ktere meje se pri tem spustis. Jaz sem pac taka, da rada kaj bolj na glas povem, da partner ugotovi, da gre zares oz. da bi rada doloceno stvar razcistila.

 

Ampak je pa zanimivo tole. Ko zacnes z nekom ziveti skupaj, se malokrat spres, ker noces nikogar prizadeti in ker ko si se na "frisno zaljubljen" te to zelo prizadane in mislis da bo konec sveta. Ampak potem sta si v 5-ih minutah dobra.

Potem cez leta, se tud sprickamo morda se veckrat, ampak ne tecejo solze, tud nismo kaj veliko prizadeti, ker se ze tako dobro poznamo med sabo. Spori se pa ne zglihajo tako hitro. Ce se ne prej, se pa zvecer.

Ni mi pa jasno, da eni, ko se skregajo, ne govorijo med sabo tud po teden, mesec, nevem.... Midva bi bla lohka na smrt skregana, pa bi se cez kako uro ze neki menla.

 

Ma men se se prickat ne da vec ker nima nobenega ucinka in ker s tem nikamor ne prides. Boljs je kako besedo preslisat, al pa premislt (ce bos s tem kaj resil, al prej poslabsal) preden kaj reces.

 

Volk ce si mel o ljubosumju govora, ti povem da je to cist brez veze. Ja mal je ze treba bit, ampak z leti ves kaksne skusnjave sta oba dala skozi, pa sta se vedno skupaj, torej to pomeni, da se imata zares rada in zatorej ljubosumje res ni na mestu, ker s tem prej zvezo unicis kot pa jo okrepis.

[free]

he he, spet ta tema...

ja, parterju najvec v fris zmeces pravis.. ampka je pa delezen tudi najvec ljubezni... a ves... v dvojnosti zmer gledamo na stvari kot dobro / slabo, prav / narobe, etc...

v bistu pa dobivamo izkusnje in zavest... se ucimo ob vsem tem... partner je ponavadi pac oseba s katero ljudje prezivijo veliko casa (razen sluzbe ), najbolje ogledalo najveckrat... hkrati je potrebno najvec prilagajanja (v vecini primerov pomoje).

tko no...

sicer pa, jst sm lahk zdej pameten kle... ha hahahah haha

---------

Zakaj smo lahk uvidevni in strpni do vseh prijateljev, znancev, sodelavcev...do partnerja pa je to tako težko? Pri vseh ostalih nas skrbi kako bojo reagirali, kaj si bojo mislili o nas, ali jih bomo prizadeli...samo pri tistih ki jih mamo najraj ne? Men se pa zdi da je to najbolj pomembno, saj je partner tist ki nam naj bi pomenil največ, k ga mamo najraj, zakaj se potem s tako lahkoto zmerjajo med seb, kričijo en na drugega, si mečejo naprej razne bolane fore? Vse to verjetno ne pripomore da bi se mela dva vsak dan rajši, prej kontra a ne?

[odium.p.]

Meni je moja partnerka najboljši prijatelj, odvisno kaj se definira kot prepir toda nazadnje sem se prepiral s policistom pred cca sedmimi leti.

 

O pa še kako se da živeti brez "kreganja".!!

[Guest Tas te gleda]

Partnerje naverjetneje velikokrat jemljemo samoumevno. Se strinjam, Todika, da znamo biti grozljivi drug z drugim...

[Kabalist]

samo pri tistih ki jih mamo najraj ne?

Partnerski odnosi so zajebana stvar. S človekom, ki skupaj s tabo tlači zemljico milo, si veliko časa. Z njim deliš svoje življenje in z njim si tesneje povezan. Ob njem (njej, da ne bi kdo mislil kaj narobe) ti moralne zavore malce popustijo in dovliš si več. največkrat je problem v pozornosti. Enostavno nisi pozoren in nakopičen srd dneva izpljuneš v nič hudega slutečega partnerja (-ico). Osebnostna rast se mora začeti ravno tukaj. Brez veze vso nakladanje o čakrah in podobnem, če doma sipaš gnoj okoli sebe. Amewričani imajo za ta namen svojega osebnega psihiatra. Gredo k njemu vsakih 14 dni in vanj izpraznijo svoje smetnjake. Pri nas "naprednejši" odidejo k lokalnemu vraču (duhivitnežu), mu vržejo v fris svojo kanto in on (ona) jim naklada o karmi, čakrah, energijah, angelih ipd silah, ki so se zarotile proti ubogemu ljudeku ter malce mahajo z rokami, kao da ga "očistijo". Potem pride ljud domov in lahko začne filati svoj smetnjak v glavi jovo na novo.

A dragi moji, tako ne gre!

Bistvo odnosa s partnerjem (-ico) je KOMUNIKACIJA, ZAUPANJE in SPOŠTOVANJE ZASEBNOSTI. Brez tega je brez zveze, da se greste karkoli. Zraven seveda moram še dodati ključne besede, kot so pozornost, iskrenost in nesebičnost. Nadalje je treba vedeti, da ima vsako odpuščanje meje in za vsak konflikt sta potrebna dva in oba sta kriva. Ni enega krivca.

Zatorej... nima smisla pleteničiti o duhovitniških temah, ker ste neresni, če niste opravili domače naloge iz zaupanja, spoštovanja zaebnosti, komunikacije, iskrenosti, pozornosti ikn nesebičnosti. Da je nekdo kreten v partnerskem odnosu, ni kriva imaginarna karma, temveč lastna zajebanost.

[lia]

A dragi moji, tako ne gre!

Bistvo odnosa s partnerjem (-ico) je KOMUNIKACIJA, ZAUPANJE in SPOŠTOVANJE ZASEBNOSTI. Brez tega je brez zveze, da se greste karkoli. Zraven seveda moram še dodati ključne besede, kot so pozornost, iskrenost in nesebičnost. Nadalje je treba vedeti, da ima vsako odpuščanje meje in za vsak konflikt sta potrebna dva in oba sta kriva. Ni enega krivca.

Zatorej... nima smisla pleteničiti o duhovitniških temah, ker ste neresni, če niste opravili domače naloge iz zaupanja, spoštovanja zaebnosti, komunikacije, iskrenosti, pozornosti ikn nesebičnosti. Da je nekdo kreten v partnerskem odnosu, ni kriva imaginarna karma, temveč lastna zajebanost.

 

 

pajade

 

pa še tisoč in en faktor zraven

[zaspanko]

moji dragi so me danes presenetili... nisem pričakoval

bilo je prijetno..... in dan kolikor ga še ostaja bo čudovit ...da ga le sneg ne pokvari. :xx!: :xx!: pa če bi bil sneg naj bo.. sam da nebi bil dež... tega ne maram.. blato in vse mokro... fuj.. in fej..

lepo je vedeti da te ima nekdo neizmirno rad ja srečen sem sredi mojih najdražjih... težko pa mi je ko mnogokrat ne vem če so oni srečni z mano... še posebej ona,moja predraga,žena,ki jo imam tako rad, cenim jo in njen trud zame bi ji rad povrnil ..... x!x x!x pa se bojim da to ne znam .. da ji premalo posvečam svojo pozornost..

KAKO NAJ TO STORIM!!!!! .. Prosim za nasvete..

[odium.p.]

Zaspanko, želim ti še veliko lepih trenutkov, kot nasvet pa, zavestno- čutno preživljaj trenutke tvojega življenja. Ko si z njo-bodi samo z njo poslušaj jo, opazuj, poslušaj svoje besede, zavestno spremljaj vse, predvsem začuti energijo, ki se pretaka med vama...

 

[free]

-----------

Partnerski odnosi so ....

[free]

ej, ce ne cuts, da bi dau vec pozornosti, potem razmisli raj o tem zakaj ne!

sicer je res vcasih puncam vsec, ce jim vseen pozornost daje(jo) tipi, cetudi ne mislijo nadresno z vsem srcem... in se je vseeno primerno vcasih MORDA potrudit, sam dolgorocno to pomoje NE stima.

Ceto pocenm pocni s srcem, kertko cutis, sicer je brezveze pomoje.

Bot to kar si, pa dej takrat ko bos res DAL! ne pa glumit. edin ce je taka baba, k hoce glumo, pa je ze zadovoljna. sam, ti povem, cetudi bo ona zadovoljna 8pa ne bo), ti ne bos zadovoljen, ker ne bos tega pocel iz srca.

 

moje mnenje pac.

 

to je tko, kt da bi se dol dala, sam zato ker njej to pase, ne pa zato ker OBEMA to pase.

 

mislm, ne stekam, kako jo imas tako zelo rad, hkrati pa NE VES kako ji posvetiti vec casa?

 

ja, p.zda... no, deli delo doma znjo, slihti froce, skrbi za dom, odnos, pel jo nekam k ji je usec, masiri ji podplate, kupi ji masazo, pel jo na morje, u savno, ne vem no... mislm.. pel jo u kino, gledalisce, dobr jo nabris, al kwa ma pac rada no. mislm, us pa ja TI bl vedu k mi kle ane!?

 

-------

moji dragi so me danes presenetili... nisem pričakoval

bilo je prijetno..... in dan kolikor ga še ostaja bo čudovit ...da ga le sneg ne pokvari. :xx!: :xx!: pa če bi bil sneg naj bo.. sam da nebi bil dež... tega ne maram.. blato in vse mokro... fuj.. in fej..

lepo je vedeti da te ima nekdo neizmirno rad ja srečen sem sredi mojih najdražjih... težko pa mi je ko mnogokrat ne vem če so oni srečni z mano... še posebej ona,moja predraga,žena,ki jo imam tako rad, cenim jo in njen trud zame bi ji rad povrnil ..... x!x x!x pa se bojim da to ne znam .. da ji premalo posvečam svojo pozornost..

KAKO NAJ TO STORIM!!!!! .. Prosim za nasvete..

 

 

sam vprasanje je ce zanmo sploh svojo! a ves tist, imeti sebe rat, da mas lahko sploh druge

ceprou, vcash se najdemo v drugih, s pomocjo drugih

----------

Zaspanko, želim ti še veliko lepih trenutkov, kot nasvet pa, zavestno- čutno preživljaj trenutke tvojega življenja. Ko si z njo-bodi samo z njo poslušaj jo, opazuj, poslušaj svoje besede, zavestno spremljaj vse, predvsem začuti energijo, ki se pretaka med vama...

 

[butl]

Jaz sem samo en butl, ki z razmišljanjem ni nikakor na vi, sploh pa ne na ti /skorajda bi si upal posumiti, ali sem mogoče prepričan celo, da je za neskromen razvoj te moje nesposobnosti kriv omamen vonj bele ivanjščice, ki se bohoti na gladkem cvetličnem vzorcu nečesa, kar je bila nekoč baje siva razbrazdana gmota pod lobanjskim svodom/, zato si niti ne drznem poskusiti razmišljati o iskanju univerzalnega recepta za uspešnost nekaj tako vsakdanjega, čudovitega, skrivnostnega, raznolikega, lepega in srce parajočega od bolečine, veličastnega, nizkotnega, božjega in podlega, kot je lahko partnerski odnos. Iskanju enovitega odgovora na vprašanje o smislu življenja bi šlo kaj lahko ob bok.

A če bi si dovolil prepustiti se iluziji, da nekoč morda razmišljanje ne bo bolelo, bi danes poskusil razmišljati približno takole, v nekem drugem trenutku morda drugače.

Lahko si predstavljam, koliko dejavnikov bi moral upoštevati, če bi nekoč rezimiral svojo pot, ki se ji reče življenje, v kratko ugotovitev, da je bilo lepo, ali da ni bilo, da je bilo še kar, ali kaj drugega. V partnerski odnos pa sta vpleteni življenjij dveh bitij z vso enkratnostjo in raznolikostjo socialnih, psiholoških, telesnih, duhovnih in ostalih momentov posameznika, ki se poleg tega še neprestano spreminjajo. Izpeljati iz te kopice spremenljivk in neznank enovito in splošno veljavno formulo za uspešno partnersko zvezo je najbrž nemogoče. A zvez je veliko in dokaj njih tudi uspešnih, torej je vredno poskusiti vsaj, a ne.

.

.

.

Ne gre. Evo, ni recepta, razen hudega glavobola po polurnem silnem iskanju vsaj temeljnih sestavin. Bom poskusil najti recept vsaj zase /hehe, ob predpostavki, da domnevam, da svojo ženo in njene želje, pričakovanja, hrepenenja, misli, strahove, njeno preteklost, njeno srce, njeno dušo...in tako dalje...poznam že več kot šestindvajset let. Sebe pa še bistveno dalj. Kaj res?/ Enostavno.

.

.

Ma ni tako silno enostavno sploh.

/Če sem iskren, sem za teh par vrstic spodaj porabil približno...eee...hja, kar dobrih trideset let. Dolgo ali kratko?. Če je kratko, si čestitam, če je dolgo, si oproščam, saj sem samo butl, pa še z razmišljanjem nisem na vi, sploh pa ne na ti/.

Recept je pa sledeč:

- nikoli dovolj ljubezni,

- v zvezi sva dva...jaz in moja žena,

- ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me osrečuje in tako ravnati z njo,

- ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me onesrečuje in tako nikoli ravnati z njo,

- odgovornost,

- komunikacija.

Vse sestavine dobro premešaš, prepleteš, pregneteš in jih z veliko žlico zajemaš štiriindvajset ur na dan, vsak dan.

Kako preprosto...se sliši.

Da pogledam malce v drobovje sestavin.

 

Nikoli dovolj ljubezni

Kaj je ljubezen? Je to kemija, ko te zadane kot strela z jasnega, ko ne moreš spati, ko gledaš svet skozi rožnata očala, ko si eno z njo, ko pamet odpove, ko hrepeniš po njej petindvajset ur na dan? Je ljubezen, ko pomisliš, da bi bil lahko sam, a si raje z njo? Je ljubezen, ko občutiš njeno zgubano, s starostnimi pegami posuto kožo dlani na svojem licu kot dotik svile? Je ljubezen, ko te njena bolečina boli, njen smeh osrečuje? Je ljubezen, ko pogled boža, ko molk poje? Je ljubezen, da sem raje z njo kot s kom drugim? Je...vse to... in še tisoč drugih stvari...v različnih pojavnih oblikah v različnem času, bolj ali manj inzenzivna, vedno potrebna nege in nikoli, nikoli samoumevna.

 

V zvezi sva dva...jaz in moja žena

Nisva eno. Jaz sem jaz, ona je ona, med nama so pa niti, ki naju povezujejo. To je najina zveza. Je to samoumevno? Naj bi bilo, a se spomnim tiste enosti v fazi goreče zaljubljenosti, pa silnih poskusov, da bi jo spremenil, oblikoval po svojih pričakovanjih /ko sem začel odkrivati, da vseh njenih lastnosti pa le ne ljubim/, pa poudarkov na moja /kot da je moja lastnina, ne partner/. Sprejeti partnerja takega kot je, je tako zelo enostavno reči, pa toliko težje storiti. In sebe, sebe še težje. Sprejeti sebe takega kot si, ne pomeni, da si rečeš "jebiga, tak sem", ampak, da odvržeš maske, tančice ki te prekrivajo, neguješ, kar je dobrega v tebi in odpravljaš, kar ni.

 

Ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me osrečuje in tako ravnati z njo,

ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me onesrečuje in tako nikoli ravnati z njo.

Tu ni kaj dosti za filozofirat. Že Gandhi je rekel, da delaj drugim, kar bi rad, da drugi delajo tebi. Želim, da mi žena izkazuje ljubezen, mi pokaže, da sem dragocen, enkraten, popoln, lep...pa tko a ne da ja. Želim, da je iskrena, zvesta, da me razume, spoštuje, hrepeni po meni, je nežna, čuteča...pa tko a ne da ja. Torej? Vsaj to, kar pričakujem od nje, ji moram nuditi in ji nikakor povzročati bolečin, ki si jih sam ne želim.

 

Odgovornost

Za svoje življenje sem odgovoren sam. U, tole je tako široko področje. Najprej je potrebno počistiti pred svojim pragom je rek, ki drži še kako. Ko pa tako paše, da so vsega krivi drugi, sploh pa partner a ne. In se je tako težko zazreti sam vase, pa spremeniti sebe, počistiti s svojo preteklostjo, z ranami in praskami iz svojega otroštva, ki so v večini vir mojega delovanja, pa naj bo, kakršno že je. Koliko lažje si je reči, če bi se partner spremenil, potem bi bilo vse super ali vsaj znosno in namesto, da bi se lotil reševanja problemov pri sebi, spreminjanja sebe, poskušam spreminjati njega, ali pa bežim od problemov kamorkoli...v delo, v molk, v prepir, v varanje, v otopelost, v novo zvezo, v depresijo...v samomor ali umor celo. Ma, tudi ločitev si je potrebno zaslužiti, sicer je to spet samo beg. Moja odgovornost je tudi, da odidem iz zveze, če ni več ljubezni, če sem poskusil vse, da bi jo obudil. Če so otroci v zvezi, je odgovornost še toliko večja. Ne se slepit, da otroci ne občutijo hladu in nesoglasij. So kot občutljiva seizmografska igla, ki začuti potres mnogo prej kot mi. Ker so le otroci, si nažalost večinoma pripisujejo krivdo za težave in jim naše vztrajanje v zvezi, kjer vlada hlad, prepir, pretep, vpitje, alkoholna omama, psihični teror...povzroča mnogo večjo škodo, kot pa razveza.

 

Komunikacija

Brez komunikacije ni zveze...slej ko prej umre. No to je malce lažja sestavina zveze, ker se jo je dokaj enostavno možno naučiti. In kakšna naj bi bila? Kot prvo, prepir ni pogovor, v prepiru izgubita oba. Prednosti pravilne komunikacije se pokažejo predvsem, ko sem v stiski in ko nisem. Ženi povem svoje občutke, brez očitkov. Ker ona komunikacijo kar dobro obvlada, me posluša do konca, ne da bi se že med mojim govorjenjem pripravila na napad ali obrambo, se vživi v moje občutke, kolikor pač zmore in si prizna, da so to pač moji občutki, do katerih imam pravico. Potem je ona na vrsti, če je potrebno. Pomembno je, da si poveva čimprej, če pride do konflikta, da se ta s pometanjem pod preprogo, ali z molkom, ali z begom, ne razbohoti in ne pridobi na teži.

 

Partnerska zveza naj bi ne bila boj, marveč skupna pot. Z roko v roki.

 

Tako. Zelo na kratko bi bilo to to. Če bi znal razmišljati seveda.

 

butl

/aja, tole sem že enkrat prej pisal nekje, tako da je le kopija...mislim pa zaenkrat še vedno isto/

[Kabalist]

Jaz sem samo en butl

Glede na to, kaj in kako si napisal, gotovo nisi butl. lepo si razložil stvari.

pajade

 

pa še tisoč in en faktor zraven

Karma je izgovor neumnih in nesposobnih za ponavljanje enih in istih napak brez želje po resničnem izboljšanju. Partnerska zveza je uspešna ali pa je ni. Ne more biti nekaj vmes. Razpad neke zveze je vedno posledica napačnih dejanj obeh partnerjev. PO razpadu partnerske zveze ni okusno premlevati, kaj je tvoj bivši partner (-ica) zajebal(-a), temveč se sooči z vzroki v sebi, z lastno zajebanostjo. To je ključ do uspešne bodoče zveze. Nisi sposoben za partnersko zvezo, dokler se cmariš v lastnem gnoju samopomilovanja in kazanja s prstom na kogar koli izven lastnega trupla. Če te napr. žena pusti ali vara, si sam kriv. najprej moraš pri sebi najti vzroke za stanje, se z njimi soočiti in odpraviti lastne pomanjkljivosti, ki so pripeljale do stanja - varanja. Šele potem si pripravljen na soočenje s partnerjevo nezvestobo. Če te pusti, te pač pusti. Pa kaj? Najprej naredi domačo nalogo pri sebi in se podaj na novo pot. Na silo se skupaj tiščati je bolno. Bolje mirna razdružitev kot prisilno sobivanje. Tudi sam sem se ločil. In? Prečistil sem samega sebe in odpravil svoje vzroke. Kaj me briga za bivšo? Sedaj ima drugo pratnerico, s katero se dobro štekava. Pa se ne bi, ako ne bi prej počistil svoje podstrešje. Tako je to.

[kyllah]

[Prabha]

Glede na to, kaj in kako si napisal, gotovo nisi butl. lepo si razložil stvari.

 

Karma je izgovor neumnih in nesposobnih za ponavljanje enih in istih napak brez želje po resničnem izboljšanju. Partnerska zveza je uspešna ali pa je ni. Ne more biti nekaj vmes. Razpad neke zveze je vedno posledica napačnih dejanj obeh partnerjev. PO razpadu partnerske zveze ni okusno premlevati, kaj je tvoj bivši partner (-ica) zajebal(-a), temveč se sooči z vzroki v sebi, z lastno zajebanostjo. To je ključ do uspešne bodoče zveze. Nisi sposoben za partnersko zvezo, dokler se cmariš v lastnem gnoju samopomilovanja in kazanja s prstom na kogar koli izven lastnega trupla. Če te napr. žena pusti ali vara, si sam kriv. najprej moraš pri sebi najti vzroke za stanje, se z njimi soočiti in odpraviti lastne pomanjkljivosti, ki so pripeljale do stanja - varanja. Šele potem si pripravljen na soočenje s partnerjevo nezvestobo. Če te pusti, te pač pusti. Pa kaj? Najprej naredi domačo nalogo pri sebi in se podaj na novo pot. Na silo se skupaj tiščati je bolno. Bolje mirna razdružitev kot prisilno sobivanje. Tudi sam sem se ločil. In? Prečistil sem samega sebe in odpravil svoje vzroke. Kaj me briga za bivšo? Sedaj ima drugo pratnerico, s katero se dobro štekava. Pa se ne bi, ako ne bi prej počistil svoje podstrešje. Tako je to.

 

Evo,podstrešje,to je ta problemček,yes:)

[Guest VilaSonca]

? .................... bullshit.