Trpljenje

[aiwa]

al pa so še huj

[lia]

hitre noge so bile zmeraj boljše kakor močne rokex:Dx

[mushi]

<{POST_SNAPBACK}>" Ni vse tako crno, rece rabelj. Samo oci imate zavezane...."

[Surangeni]

Zdaj mam malo časa pa bom pofilozofirala o tej temi

 

Če sebe gledam je res, da sem se največ naučila takrat, ko mi je bilo najtežje v življenju. Ampak ZAKAJ bi bilo treba trpet, da pridemo do kakšnih "višjih" spoznanj?? Po moje zato, ker če smo srečni, smo ok, se ne sprašujemo, ampak samo SMO. Vsaj jaz. In potem nič ne napredujemo. Takrat obždimo v tistem trenutku.

 

Upam, da sem se že dost naučila in da mi ne bo treba v življenju več velik trpet.

[vijolična metulčica]

Po mojih izkušnjah lahko povem, da večje kot je bilo trpljenje in bolečina, večji premik se je zgodil potem in vedno zelo na bolje, tudi če na začetku ni imelo kakega smisla in med dogajanjem nisem vidla niti ven, se je le pokazalo, da je smisel.

Dostikrat, ko sem se ustavila na moji poti rasti, je prišla kaka želja in hrepenenje in sem po poti do tega spoznala še veliko o sebi.

Pri meni je šlo vse skozi izkušnje, sedaj pa se lahko določenim izkušnjam umaknem, ker jih prepoznam prej in ni potrebe več da padam vanje.

Ampak je blo treba ogromno dela in bolečine, ma vsak trenutek lahko rečem je blo vredno.

Seveda ne pravim, da sem na koncu, ampak je mnogo, mnogo bolje.

[aiwa]

<{POST_SNAPBACK}>hitre noge so bile zmeraj boljše kakor močne rokex:Dx

[tomazslo]

<{POST_SNAPBACK}>Po mojih izkušnjah lahko povem, da večje kot je bilo trpljenje in bolečina, večji premik se je zgodil potem in vedno zelo na bolje

 

[vijolična metulčica]

Ko sem prebrala kaj sm napisala sm se tud še malo zamislila in po mojem obstaja možnost, da ko si enkrat na svoji poti in js jo kar dobro poznam, se pravi kar je možno vem in vem kam me pelje, da bi se dalo zmanjšat ali celo ne trpet, če greš lepo po njej in se ne upiraš.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Čisto tako, "by_the_mimo"; a ni bila fora Kristusa (=Odrešenik, Maziljenec) prav ta, da je trpel namesto drugih/človeštva, torej je nase prevzel kazen, ki si jo je zaslužil človek.

Izvirno krščanstvo je od sledilcev zahtevalo/prosilo hvaležnost in zavedanje ne pa samotrpinčenja. In NI BILO MAŠČEVALNO. "Zob za zob" prihaja iz časov pred bogom v novi podobi. Maščevalen je bog stare zaveze, Jezus naj bi odnose na novo definiral. Torej, če obstaja krščanski bog in če je obstajal tudi njegov sin (kot ga predstavljajo), potem trpljenje po lastni krivdi in z razlogom da te "popelje k zveličanju" ne obstaja. Saj če bi, bi to pomenilo, da je bog goljuf, ki je požrl besedo in enostransko prekinil "novo zavezo".

 

Pa brez zamere...

 

Namesto nas? Ali za nas? Če je za nas, to še ne pomeni, da trpljenja ne bo več. In od kje sklepaš, da krščanstvo obljublj, da po Jezusu ne bo več trpljenja? Pravzaprav uči, kako je treba živet, da POTEM dosežeš ... nebeško kraljestvo. Pravzaprav gre za to, da ljudje spregledajo in po tej poti dosežejo odrešenje. Kot zgrajen most, po katerem pa je treba še vseen it, če hočeš prit na drug breg.

 

Lahko konkretiziraš, kakšno besedo naj bi pojedu "krščanski" Bog, da ga imenuješ goljuf. Recimo kakšen citat iz nove zaveze. Mogoče pa ti nis dobr razumu smisla.

 

Pojma "krščanski Bog" sploh ne razumem. Bistvo je monoteizem, vera v ENEGA Boga. Saj je odnos na novo definiran. Postava ljubezni, namesto 10 zapovedi. In njegov sin? Saj je lepo povedan "Jaz in Oče sva eno".

 

Zamerm? In kaj naj ti zamerm? Razumeš pač tako, kot (slabo) razumeš.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}> mogoče se pa motiš....lahko dozorimo tudi na sončku, ni treba , da glih krvavi pot potimo

 

Kakor človek hoče; to je odvisno od njega. Če citiram, kar sem že napisu. Saj nihče ni trdu, da je trpljenje nujno.

.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>hitre noge so bile zmeraj boljše kakor močne rokex:Dx

 

So včasih rekli "kdor hitr teče, ma zdrav pleče".

 

Ampak tudi tek je delovanje. Nedelovanje je, da se pustiš

[Mateja]

nisem prebrala drugega kot naslov... kar mi je tokrat prav kul, da ne vpliva name nič od tega, kar ste tu že povedali... o trpljenju v svoji preteklosti bi znala marsikaj povedati in sem dolgo celo verjela, da brez njega ni rasti... zdaj pravim, da je čas, da snamemo (ubogega, gotovo se je že dovolj namučil) kristusa s križa (simbolično - ne glede na to, kako verni smo; ali morda celo dobesedno - vauuu ) in opustimo prepričanje, da je rast možna edino s trpljenjem in bolečino... sicer nimam namena, niti želje, da bi prigovarjala ljudem, naj to store, to je navsezadnje samo moja izbira.... sem se spomnila, kaj je imel moj brat v podpisu tule na forumu: 'free your mind and the rest will follow' ...

[lia]

modro to Mateja.....me veseli, da nisem sama v teh blodnih idejah....je pa zanimiva prispodoba snemimo ga s križa in ga položimo na mehak mah v senčko gozda

[Maedhoriell]

Ne trdim da naj bi bilo obljubljeno da trpljenja ne bo. V krčanstvu je ta sve tako ali tako "solzna dolina", kjer prava sreča ni možna dokler se de doseže sveta onstran tega. Je v onostranstvo orientirana religija.

Kristus je s svojim telesom prevzel nase trpljenje kot kazen ne trpljenje nasploh. Pred njim so tako kazen prejeli vsi Noetovi sodobniki. Tokrat pa je bil "kaznovan" le tisti, ki se je iz svoje dobrote sam javil. Posledice za svoja dejanja, torej svojo kazen ali nagrado, pa bodo kristjani dobili po smrti. Kazni kot je bil vesoljni potop ne bo več pred poslednjo sodbo.

 

Namesto ali za.... V smislu, ki ga navajam, pomeni namesto ljudi tudi za dobro ljudi...

 

Trdim pa, da trpljenje za zveličanje ni nujno. Tisto nujno trpljenje je nase prevzel Jezus. Ali še vedno trpimo ali ne pa je posledica (naše) svobodne volje. In če bi bili trpljenje nujno potem se je Jezus in s tem bog žrtvoval zaman.

 

In če je za krščanstvo stare zaveze veljalo "oko za oko in zob za zob", velja za novo zavezo "nastavi še drugo lice". Ta citat lahko razumemo zgolj kot "potrpi", kar bi vzpostavilo institut (po)trpljenja, lahko pa kot "vrni slabo z dobrim, če živiš v kristusu".

 

Tisto "brez zamere" sem pa napisala zato, ker ne morem govoriti o religiji ampak o religijah. In bogovi posameznih religij so različni tudi v odnosu do trpljenja. Zato sem poudarila krščanski bog. Verjamem pa, da se s tem nikomur ni potrebno strinjati. In pravico imaš (površno) razumeti moje argumente.

 

 

Mateja, lia...

Meni se zdi, da je "postavljanje Kristusa na križ" pravzaprav poveličevanje krutosti in trpljenja, namesto da bi se izkazali kot dobri in usmiljeni in ga sneli ter bi se osredotočili na ljubezen, ki jo je učil.

Ne moreš rasti, če ne greš naprej.

[vijolična metulčica]

Mislim, da je odgovor na naša vprašanja o trpljenju dogajanje v cerkvi, konec in nov začetek.

[daisy]

Ne poznam nikogar, ki ne bi tako ali drugaće trpel, ki se mu ne bi vsaj nekaj zgodilo, da je - ne le zorel, ampak resnično začel drugače gledati na življenje in sprejemati stvari drugače kot prej.

 

Trpljenje je relativna stvar in popolnoma neprimerljiva. Je individualno in ni prav, da se kakorkoli primerja. Kar se nekomu zdi smešno in brez veze, lahko drugemu povzroči težko trpljenje.

 

Vedno pa je dejansko neka bucika, ki špiknile v rit. Brez bucike lahko filozofiraš in počasi zoriš, a menim, da le z buciko lahko res nekaj spremeniš in premakneš v sebi. Kadar ti drugega ne preostane. Ker resno delo na sebi je težko (čeprav prijetno in osvobajajoče), včasih tudi zelo boleče in če človek ni na nek način "špiknjen v rit", se na to pot temu zlepa ne odpravi.

Kot pa rečeno, so te bucike zelo različne in individualne......

[tomazslo]

<{POST_SNAPBACK}>Vedno pa je dejansko neka bucika, ki špiknile v rit. Brez bucike lahko filozofiraš in počasi zoriš, a menim, da le z buciko lahko res nekaj spremeniš in premakneš v sebi. Kadar ti drugega ne preostane. Ker resno delo na sebi je težko (čeprav prijetno in osvobajajoče), včasih tudi zelo boleče in če človek ni na nek način "špiknjen v rit", se na to pot temu zlepa ne odpravi.

Kot pa rečeno, so te bucike zelo različne in individualne......

 

 

Točno to, lahko počasi zoriš, a ker te bucke ni, je to res počasi in vprašljivo do kje.

 

Samo bolečina je tista, ki nam resnično toliko usmerja misel, da lahko pridemo korak naprej, to je osnovno orodje ega v namen zorenja.....

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Namesto ali za.... V smislu, ki ga navajam, pomeni namesto ljudi tudi za dobro ljudi...

 

Trdim pa, da trpljenje za zveličanje ni nujno. Tisto nujno trpljenje je nase prevzel Jezus. Ali še vedno trpimo ali ne pa je posledica (naše) svobodne volje. In če bi bili trpljenje nujno potem se je Jezus in s tem bog žrtvoval zaman.

 

Če bi bilo mišljeno namesto ljudi, in ne za ljudi, bi blo res goljufivo. Pa po moje ni. In od kje ti ideja, da pomeni namesto ljudi. SE mi zdi, da na mormo govort o "goljufivem kršanskem Bogu ampak o slabem razumejo ljudi.

 

In kdo trdi, da je trpljenje NUJNO za "zveličanje". Saj sem navedu "Kakor kdo sam hoče", se pravi svobodna volja. Duhovno stanje človeštva pa je žal tako, da ljudje večinoma potrebujemo motivacijo za krepitev duše. In o tem govori tekst, ne pa o NUJNOSTI trpljenja.

 

Po Jezusu je trpljenje zgolj posledica človekove svobodne volje. V redu. A pred njim pa je bilo trplenje posledica sadističnega izživljanja "judovskega Boga, al kaj". Po moje je bilo tudi prej posledica človekove svobodne volje.

 

Pa mislim, da nisem površno prebral tvojga posta.

.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>nisem prebrala drugega kot naslov... kar mi je tokrat prav kul, da ne vpliva name nič od tega, kar ste tu že povedali... o trpljenju v svoji preteklosti bi znala marsikaj povedati in sem dolgo celo verjela, da brez njega ni rasti... zdaj pravim, da je čas, da snamemo (ubogega, gotovo se je že dovolj namučil) kristusa s križa (simbolično - ne glede na to, kako verni smo; ali morda celo dobesedno - vauuu  ) in opustimo prepričanje, da je rast možna edino s trpljenjem in bolečino... sicer nimam namena, niti želje, da bi prigovarjala ljudem, naj to store, to je navsezadnje samo moja izbira....  sem se spomnila, kaj je imel moj brat v podpisu tule na forumu: 'free your mind and the rest will follow' ...    

 

Sneti s križa? Zanimiv izraz. Sem jest razmišlu mal drugač. Zakaj je simbol krščanstva na križ pribit Jezus, ne pa od mrtvih vstali Jezus. Saj je ravno "vstajenje od mrtvih" nekak bistvo vere. Po drugi strani pa, saj je Kristus vstal tretji dan, v Bibliji pa se večkrat omenja, da je 1000 let za Boga kakor en dan. Tako ima vse svoj simboličen pomen, saj razpelo v bistvu lepo simbolizira večinsko stanje duha človeštva v teh dveh tisočletjih.

 

Pravzaprav je pa panter (iz katerega pride karantanski panter) tudi simbol krščanstva. Po legendi se panter tretji dan zbudi (vstane), in potem mu sledijo vse živali v gozdu. Je simbol vstajenja, vodenja, v bistvu simbol vstalega kristusa. Je bil simbol Oglejske škofije, ki je bila močen center krščanstva v časih prakrščanstva, ko so se v Rimu kristjani še skrivali po katakombah.

.

[daisy]

In kdo trdi, da je trpljenje NUJNO za "zveličanje". Saj sem navedu "Kakor kdo sam hoče", se pravi svobodna volja. Duhovno stanje človeštva pa je žal tako, da ljudje večinoma potrebujemo motivacijo za krepitev duše. In o tem govori tekst, ne pa o NUJNOSTI trpljenja.

.

 

Seveda ni nujno , se strinjam- ampak če ni nekakšnega trpljenja se človeku enostavno ne ljubi ubadat sam s sabo in tu postane na nek način "nujno".

Kakor kdo sam hoče... seveda. Ampak kdo pa hoče karkoli-kot sam navajaš- brez konkretne motivacije? Na žalost... ali pa tudi ne ?

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Seveda ni nujno , se strinjam- ampak če ni nekakšnega trpljenja se človeku enostavno ne ljubi ubadat sam s sabo in tu postane na nek način "nujno".

Kakor kdo sam hoče... seveda. Ampak kdo pa hoče karkoli-kot sam navajaš- brez konkretne motivacije? Na žalost... ali pa tudi ne ?

Saj tko nekak sem razumu napisano. Bi reku, da na žalost.

[tomazslo]

če ne razmišljaš ne rasteš, če ne rasteš nimaš za kaj živeti, potem bi bil samo robot......vsak razmišlja in prav vsak se tudi sam sebe "jebe"...odvisno kdaj, koliko, vendar nikomur ni prizanešeno........

[Klinar]

, Ja Tomaž

vse je treba plačat, oziroma vse je treba zaslužit, saj drugeče nebi vedeli, kje smo ga polomili in kaj je lekcija. Če bi vedeli, sigurno nebi tega storili.

Doseči harmonijo je pa tko kot nalagati na tehtnico. če daš na eno stran mal preveč, moraš pa še na drugo malo dodat !!

 

Mej se !

 

peace and love

clean

[Misty]

Bolečina je najmočnejše orodje ega, da v sebi premišljujemo in na ta način tudi kaj iz tega potegnemo, se naučimo. Prav ta razčiščevanja nas samih nas tudi potisne vna višji nivo svojega jaza, pri tem pa nekaj dodamo v skupno intiligenco, to je tudi namen trpljenja in bolečin.

 

Mogoče se s tem (trpljenjem) notranje očistiš in obogatiš, absolutno pa s tem rasteš. Notranje se bogatiš......vem iz lastnih izkušenj.....vendar pa se mi zdi, da če si v življenju veliko pretrpel, si res bogatejši v duši , po drugi strani pa se mi zdi, da je človek zaradi tega bolj občutljiv in senzibilen. V tem smislu, da prepoznaš trpljenje drugih, četudi ga ti ne kažejo navzven in pa po mojem mnenju te tudi lažje kakšna stvar prizadane.

 

Povzetek: Človek, ki skusi v življenju mnogo trpljenja je notranje bogatejši in seveda modrejši.

[daisy]

K vsemu skupaj spada tudi najti smisel življenja. Potem je seveda vprašanje kam te zanese pot. Mislim, da vsakega zanese tja, kjer mu je potem nekako lažje živet.

Mene je odneslo v vode reinkarnacije, potovanja duš, vzhodnjaško (sedaj že kar svetovno) miselnost......

 

Že če samo verjameš v reinkarnacijo in skozi to smisel našega bivanja na zemlji, ti je lažje.

Seveda postaneš bolj občutljiv- v smislu intuicije in zaznavanja. Ko pa gledaš druge kako trpijo, moraš pomisliti, da je to pač njihova naloga iz določenih razlogov... in jim lahko nameniš dobro misel, pošlješ v vesolje prošnjo za pomoč in podporo... če seveda ne moreš pomagati tukaj in zdaj.

A paziti je treba, da človeku s svojo pomočjo ne odvzameš njegove izkušnje.... Saj ponavadi kar čutimo kaj je treba storiti, da bo prav... če smo vsaj malo že senzibilni

Če na življenje gledaš tako, te tudi prizadane vedno manj stvari, ker razumeš, zakaj so se zgodile. Če pa že, si to priznaš, "spustiš ventilček" (se zjokaš, zboksaš kak povšter...) in greš dalje- se ne valjaš v negativi in ne razglabljaš in ne analiziraš sto let ter mučiš samega sebe. Iz vsega skušaš potegniti pozitivo- kaj je še v meni, da me je to tako prizadelo.... ipd..