Kam gremo?

[alef]

Sanjalica je omenil poznanstva prek interneta. Prebral sem to, nisem še komentiral, sem se pa malo zamislil. Kam gremo? V svet kot ga vidimo v Matrici? Bodo osebni kontakti, druženje, stiski rok, objemanje, seks zamenjani z internetom, mobilniki in z drugimi oblikami telekomunikacij? Imamo nešteto raznih forumov, ponudniki GSM storitev nas bombardirajo z reklamami... Ja, tudi sam precej uric presedim pred računalnikom in imam včasih naslednji dan oči na pecljih (včasih je tako težko iti stran...). In ravno zato me je včasih malo strah tega v kakšno družbo se spreminjamo.

Pred kratkim sem prebral dve noveli Isaaca Asimova. Prva se imenuje Jeklene votline, druga pa Golo sonce. V prvi opisuje družbo ki se je zaprla v podzemna mesta in nihče si ni več upal na površje, v drugi pa so prebivalci nekega planeta šli v drugo skrajnost- naselili so ga tako na redko da sčasoma niso več imeli osebnih stikov, komunicirali so le na daljavo. Zgodbi sta bili napisani pred več kot petdesetimi leti. mpak vse skupaj se mi zdi nekam podbno današnjemu času.

Zanima me če je še kdo bral ti dve zgodbi?

Upam da ne bomo šli po njihovi poti.

[Marsa]

Zanimivo. Pozdravljen in dobrodosel!

 

(*ceprav se mi zdi, da ne bi bilo potrebno odpreti nove teme, sploh ker omenjas prejsnjo oz. eno od)...

 

Po eni strani imas prav...

po drugi pa ne... napredek je to - moras iz vsega nekaj dobrega potegniti... brez veze je reci, joj kaj pa zdaj, ko bo tv, a ne bomo vec radia poslusal?

 

To je pac zato, da se lazje, hitreje, kvalitetneje zdruzujemo...

Informacija je zelo pomembna - samo od tebe pa je odvisno, kaj naredis z njo.

 

Torej:

'neumno se je bati tistega, cemur se ne mores izogniti'.

(P. Syrus)

 

 

(*ampak vem, kaj mislis, sam pac pri sebi moras poskrbet za to, ce te to pac skrbi in obremenjuje).

[alef]

Marsa-veš, to ni strah ambak bolj nekakšna nostalgija. Imam pač takšen EMŠO da se spomnim časov ko je bila televizija pravo čudo...pa mi postane malo dolgčas po tistih časih. Ne bojim se tistega čemur se ne morem izogniti, raje uporabim, s pravo mero(upam). Pa to znajo vsi?

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Marsa-veš, to ni strah ambak bolj nekakšna nostalgija.

saj vem, saj nekak tko sem tud postekala...

sam jaz grem nekak v kontro, pa ne zarad kontre same, pac pa zarad nekaksnega ravnotezja...

ce nekdo rece, ojoj in to, recem pa saj ni sploh tko - je tudi tko - ker obstaja tud noc, ne sam dan, in tud jin, ne sam jang.

ce pa oni rece, kok dbest, pa morda recem, a si ziher, kaj pa tole??

tko nekak...

 

**ne, ce ti je *dolgcas* po casih, pomeni, da nekoc necesa nisi uporabil s pravo mero, a zdaj pa prav tko 'zamujas', ker zgubljas sedanjost, nad katero bos potem morda kasnej, ko bo ze preteklost, tozil, da mas nostalgijo...

... ker moras vse, zarad cesar si tu, do/pre/iz/zivet.

In tu si. in ZDAJ.

[Robida]

Ja, marsa prav imaš. Tukaj in zdaj. prav.. Nekje sem prebral da je sedanjost le tanka črta ki ločuje preteklost od prihodnosti, sami se moramo odločiti na kateri strani te črte bomo...

Ampak ko je pa ta črta tako tanka!!!

[Marsa]

saj - oni jabuk pa tako slasten, ker edini prepovedan... recimo... vse si lohk interpretiras, KOT ZELIS.

 

ker je vse eno.

[alef]

... ker moras vse, zarad cesar si tu, do/pre/iz/zivet.

In tu si. in ZDAJ.

 

Ja, ja... saj imaš prav, ampak mi tastari moramo od časa do časa malo pojamrat kako je bilo včasih fajn ko ni bilo tega in tega in je bilo tako in tako...

 

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja.

In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo,

smo kakršni smo, istih junaških src od časain usode oslabljenih,

vendar z neomejno voljo

boriti se, iskati, najti in ne popustiti.

 

Lord Alfred Tennysson

Odisej

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>ampak mi tastari

saj jaz sem tud 'mi ta stari' lohk - ce gledamo po dnevih izkusenj.

ce pa po telesu pa po duhu pa po radosti, smo pa lohk tud mi ta mladi.

 

kaj steje od tega?

vse.

 

clovek ni samo to, kar je, pac pa tudi to, kar se bo. (ko smo ravno pri citatih)

[principesa]

gremo po poti,kjer napredujemo..

[Robida]

Ja mi ta stari smo lahko tudi taki kot so prvi trije. Ampak v nas je modrost, ki smo si jo nabrali v univerzi življenja.

 

Če pomislin neeeekaj let nazaj ko smo se poznali samo v ožjem krogu kjer smo se gibali, imamo sedaj možnost, da spoznamo ljudi in njihovo mentaliteto, navade in še kaj, po celem svetu. A ni to fino. na ta način kot je LN. Namesto da smo vezani samo na naše okolje. Kar je pa meni zelo všeč, je pa to da se tudi v Sloveniji pričenja dogajati okoli e-izobraževanja.

 

Internet je res nekaj krasnega vsaj za moje pojme. Če ga znaš uporabiti, ti dejansko ni treba da zakrniš, če si vezan na dom.

 

Super a ne?

Popravljeno 13. maj 2005 -> Robida

[Marsa]

[alef]

<{POST_SNAPBACK}> gremo po poti,kjer napredujemo..    

 

 

Točno tako!

Ampak nekakšen strah pa vendarle ostaja: ali gremo v pravo smer?

Malce strahu ne škodi.

Strah je dober čuvaj ampak rabi močnega gospodarja.

[principesa]

<{POST_SNAPBACK}>Točno tako!  

Ampak nekakšen strah pa vendarle ostaja: ali gremo v pravo smer?

Malce strahu ne škodi.

Strah je dober čuvaj ampak rabi močnega gospodarja.

lepo razmišljaš in s takim razmišljanjem si na pravi poti... pa bom odgovorila z eno prijateljevo mislijo,ki je zdravnik,in je rekel: "približno tretjina mojih pacientov ne trpi zaradi klinično opredeljivih živčnih bolezni, ampak zaradi Brezciljnega in praznega življenja".... no jaz vsaj vem zase , da če že zaidem, se obrnem in nadaljujem v drugo smer....

[Milf]

Tudi jaz , no, se še kdaj obrnem in pomaham v slovo Pri meni je pač tako, da po isti poti grem le enkrat, obstaja pa ena, po kateri bi šel dvakrat

[mesija]

Sicer na vprašanje kam gremo in ali je to prava pot ali ne težko podam svoje mnenje, sem pa v zadnjem času opazil, da se ljudje bojijo da imajo strah v sbi in to pred najbolj naravno stvarjo prd DOTIKOM. Seveda nas je do tega pripeljala družba- se dotakneš sodelavke ,spolno nadlegovanje,- za pohvalo učitelj pogladi učenca po glavi "pedofil". No ne vem celo starši so se nehali dotikati svijih otrok in enostavno ne vem več, kaj bomo tudi z otroki kontaktirali še samo preko medijev ali jih bomo še dejansko poizkusili čutiti.?

[nataly]

Treba najti mejo. Si določiti čas, ki ga boš preživel pred ekranom, nameniti čas za družino, za hišne ljubljence, za naravo. Če boš dnevno šibal po gozdu, ne bo nobene potrebe po druženju na forumih. Mobilnik pustiš doma, ker te ovira(ker takrat ko ga pa v resnici rabim, ga pa itak nimam ali mi baterija crkne )...

To je moje mnenje.

Forumi so uspešni zato, ker ljudje ne znamo več poslušat. V naglici ki jo živimo so nam problemi nekoga(bom nova služba, bom selitev, bom otrok, kakšen in zakaj??) nekaj nepomembnega. Če jih nekdo zapiše jih nekdo prebere...ker tistih pet minut se še vedno najde...(v službi recimo)..in nekdo najde rešitev...

 

Mislim, da je problem v komunikaciji. Osebni. Ker je treba gledati nekoga v oči, slediti mimiki...tako pa najlažje prebereš, preskočiš, če ti ni všeč, ga daš na ignor..pa je...

Moje mnenje pač.

[principesa]

ja mesija se čist s teboj strinjam objemčkov in dotikov je premalo..... ljudje se tega bojijo k križa , pa prav to vsem manjka,starši pa sploh pri otrocih grešijo k jih premal lupčkajo pa objemčkajo pa crkljajo,pa pravljice pripovedujejo...... verjetno so krivi časi.. tempo , brzina...ne vzamejo si časa za najlepše in najpreprostejše stvari na tem svetu...

[alef]

<{POST_SNAPBACK}> ja mesija se čist s teboj strinjam  objemčkov in dotikov je premalo..... ljudje se tega bojijo k    križa , pa prav to vsem manjka,starši pa sploh pri otrocih grešijo k jih premal lupčkajo pa objemčkajo pa crkljajo,pa pravljice pripovedujejo...... verjetno so krivi časi.. tempo , brzina...ne vzamejo si časa za najlepše in najpreprostejše stvari na tem svetu...  

 

 

Leo Buscaglia je v svoji knjigi Živimo, ljubimo se in učimo zapisal tudi tole misel:

Če bi vse bodoče matere ki ta trenutek nosijo svojega prvega otroka pod srcem, sklenile svoje ortoke po rojstvu učiti samo ljubezni, bi v eni sami generaciji spremenili svet. Mar ne bi bilo to čudovito?

Ali se ljudje bojijo dotikov ali je to samo moda(tred?) ne vem...

Moji sodelavci so stari večinoma med dvajset in trideset let. Pa jih gledam ko imajo vsakih pet minut priliman mobi na uho. Po službi pa domov pa za računalnik in na internet...

Včasih smo šli po službi na pir. Pa se je tisti pir raztegnil tja v noč...Včasih tudi proti jutru...

Zdaj grem na pir sam, nihče več nima čase

Potem pa domov, pa za računalnik in na internet....

E, J... ga!

[principesa]

<{POST_SNAPBACK}>Leo Buscaglia je v svoji knjigi Živimo, ljubimo se in učimo zapisal tudi tole misel:

Če bi vse bodoče matere ki ta trenutek nosijo svojega prvega otroka pod srcem, sklenile svoje ortoke po rojstvu učiti samo ljubezni, bi v eni sami generaciji spremenili svet. Mar ne bi bilo to čudovito?

[Robida]

Nekaj podobnega je tudi Luis Hay napisala v eni od svojih knjih. Ženske ki se tako pritožujete čez svoje može. Svoje sinove lahko vzgojite tako, da bodo boljši možje. Rešeno v eni generaciji.

[Primavera]

Glede na to, da število maminih sinkov :xx!: kar narašča in da matere strahotno razvajajo svoje otroke (vem za primer, ko mati 13 letnega mulca z njim hodi v posteljo, da ubožec lažje zaspi :xx!: :xx!: ), se zadeva ves čas vrti v začaranem krogu...

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>Glede na to, da število maminih sinkov   :xx!:  kar narašča in da matere strahotno razvajajo svoje otroke (vem za primer, ko mati 13 letnega mulca z njim hodi v posteljo, da ubožec lažje zaspi   :xx!:  :xx!: ), se zadeva ves čas vrti v začaranem krogu...

 

 

Nekateri pač zamenjujejo ljubezen s prekomernim razvajanjem. Hvala Bogu nismo vsi taki. Midva z ženo najinih hčera nisva razvajala, ne materialno(nisva mogla!) ne drugače. Naučila pa sva jih življenja in samostojnosti. Seveda sva bila zaradi tega deležna raznih kritik in nasvetov, kako je treba vzgajati otroke.

Pa sva naredila po svoje in danes sta najini hčeri samostojni.

Znata živeti.

Zame je to dovolj.

Učimo svoje otroke ljubiti in živeti. In nekoč se bo ta krog o katerem pišeš prekinil.

In svet bo postal boljši

[principesa]

meni ni žal za vse prečute noči, za vse dneve, ki sem jih preživela z otrokoma, za vse prebrane pravljice, za ogromno poljubčkov in objemčkov, ki še dandanes trajajo.... spoznala sta dajanje... ljubezni....imela sta kljub temu vse.... nikoli pretiranega razvajanja....kajti največ kar smo jima lahko dali je bila LJUBEZEN... več ko je daješ , več jo imaš.... xrosex

[Robida]

Recimo meni je zelo všeč, ko sem slišala o internetni telefoniji, s tem da imaš še kamero slušalke... Tudi če se bomo pogovarjali na daljavo se bomo videli. Zanimivo pa je, če živiš v mestu, v bloku ali pa na vasi, si vedno sam s svojimi pozitivnimi in negativnimi trenutki. V vsakem primeru ti lahko taka vizualna komunikacija pomaga, konec koncev tudi iz tistih slabih trenutkov.

[kamikaze]

hm.... ne vem zdej, al je taka reč dobra al ne.... dejansko nisi v stiku in si.....posredno sicer, kaj vem..... dejansko si še vedno sam tele današnje komunikacije povzročajo sam zmir manj osebnih stikov, kot je velikokrat omenjeno