Poplava informacij

[Robida]

Ko si zdrav običajno ne razmišljaš kaj je dobro in kaj ne zate. Ko pa zboliš sam ali kdo od tvojih bližnjih pa naenkrat naletiš na ogromno informacij KAJ JE DOBRO IN KAJ NE. Od vsega je človek dejansko ves zbegan. Ko sem jaz zbolela, smo doma zbirali informacije od ljudi iz knji... Na koncu sem se morala sama odločiti, katero pot bom ubrala. Ni bilo enostavno.

 

Imamo uradno medicino, razne zdravilce, presnojedce, vegetarijance... in vsak zagovarja svojo metodo kot najboljšo...

 

Imate kakšna mnenja, izkušnje...

[daisy]

Te popolnoma razumem, ker je moja izkušnja enaka !

 

Še danes se včasih znajdem na razpotju... potem poizkušam poslušati sama sebe.... Poleg raznih medijskih informacij mi jih dajejo še vso prijatelji, ki mi želijo najboljše... priporoča mi vsak svojega zdravilca itd...

Res je težka izbira, sploh še če je bolezen zelo resna in bi si lahko mislil, da si kaj zamudil...

 

Ampak do sedaj v vseh teh letih, sem opazila, da tisto, kar je RES bilo zame, me je našlo. Nisem našla jaz, ampaj "tisto" je našlo mene. Zato se ne zaletavam nikamor, počakam, zbiram več informacij, poiščem skušam zadevo začutiti in mi že kar uspeva.

 

Pred kratkim sem bila na predavanju zdravilke, ki je predavala o čakrah in o čiščenju le-teh. Predavanje je bilo zastonj... Potem si se pa lahko naročil na njen pregled in osebni tretman, pa še na dvodnevno delavnico (dvakrat po tri ali štiri ure).

Nekaj mi je reklo, da NE, nekaj mi ni bilo pri vsem skupaj všeč... skrivnostnost, zagotovilo, da deluje pri vseh..., prepričevanja kako je na tem področju kot zdtavilka EDINA v SLO itd.... Niti besedice o tem kakšne so te vaje... Rekla sem si,da imam že sama dovolj "orodij" za te stvari, da je teba pač redno delat... in nisem šla. In pravilno sem čutila !

 

Šla je moja namreč prijateljica... še preden se je prijavila, je rekla- saj ne more biti drugega kot kaki tibetanci ali kaj podobnega..... IN RES.... v dveh dneh so imeli spet predavanja o čakrah in se naučili tibetance (ki jih je že znala), mini meditacijo in eno samo dodatno vajo. Nisem mogla verjeti lastnim ušesom.... !! Cena za znanje, ki so ga dobili, je bila za moje pojme astronomska !!!

In sledilo je vabilo.... na tri delavnice za ostale čakre... za nemogočo ceno (ki gre v tisoče EUR !! Svašta !

 

In veliko jih bo šlo naprej. ker ne vedo za kaj gre, ne poznajo teh stvari... ena je rekla, da se počuti kot odprta na operacijski mizi... da vendar mora iti naprej, do konca.... Ampak za kak denar!!!

 

Priporočala bi vsem, ki imajo težave, da se čimbolj informirajo o raznih metodah, da si lahko predstavljajo kaj in kako jim kdo ponuja. kadar gre za takšne denarje. Če je stvar zastonj ali poceni- greš pač pogledat in v živo začutiš stvar.

Pri čakrah recimo je več ali manj jasno, kako se jih čisti... kdor ne ve, naj si kupi za 1990 sit knjižico Doreen Virtue Čiščenje čaker... je nakratko in jedrnato vse noter. En kup različnih načinov... in pri telesnih vajah absolutno priporoča kot najkboljše ravno tibetance

 

Treba je samo izklopit možgane in vklopit intuicijo... saj se navadiš počasi kako to gre.... parkrat se "zmotiš",potem se pa začutiš...

[tai-chi]

daisy prima si to povedala

[primorc]

No takole bi napisal, trenutno je zdravljenje pri alternativnih zdravilcih zelo moderno in se kar naenkrat vsi zatekajo k to vrstnemu načinu zdravljenja. In tako kot si napisala Robida se vsi na vse pretege trudijo postaviti svoj način zdravljenja na prvo mesto in skušajo ostale prikazati kot manj vredne, kar pa lahko človeka resno zmede in na ve ne kaj ne kako in se rado vse skupj sprevrže v pravo moro.

Zako gledano, ko seveda vsi ti vrli alternativni zdravilci dajejo v nič tudi alopatsko (uradno) medicino se mi zdi da tu nekaj močno smrdi, zakaj se je potm sploh razvila in postala ena izmed vodilnih metod zdravljenja in to tudi na vzhodu kjer so znane te vzhodnjaške metode zdravljenja.

 

No glede na to da so na vzhodu sprejeli alopatsko medicino in si z njo pomagajo pri zdravljenju kadar tradicionalna medicina ni več učinkovita ne razumem zakaj je pri nas takšna borba glede zdravljenja in ne vem zakaj se med tradicionalnimi medicinami in alopatsko medicino,pri nas, ne razvije sodelovanje.

Kar pa težko doseči če se že razno razni samooklicani zdravilci z tradicionalnim načinom zdravljenja ne morejo zenotiti kaj je prav in kaj ne.

 

In ko takole brskam po raznih forumih in nasplošno po internetu pa ugotavljam da bi se moral marsikateri od alt.zdravilcev najprej odpraviti na temeljit pregled k uradni medicini in to k specialistu psihiatru. (seveda s tem ne mislim da je alt med. slaba ampak samo določeno ljudje ki se z njo ukvarjajo)

 

Dalje ker me je zadeva zanimala sem se odločil malo raziskati kaj in kako.In ugotovitev je sledeča kosem malo prebral se pozanimal pri določenih terapevtih sem spoznal da zdravniki imajo ta naziv ker dejansko zdravijo z zdravili oz. z posegi ki jih izvalajo pri boleznih kar pa se tiče "zdravilcev" pa ne razumem večl od kot jim ta izraz saj oni ne zdravijo temveč z nasveti pomagajo pri osvščanju pacienta kako naj se zadevi postavi po robu in še tro ponavadi se ti ljudje lotevavajo otpravljanju določenih energetskih neravnovesij in ne samih FIZIČNIH BOLEZNI kar je zelo drugače od uradne medicine ki se pa sooča z fizičnimi boleznimi.Tako da menim da zdravilci sploh ne obstajajo temveč so lahko največ TERAPEVTI.

 

Kar pa se samega pristopa k zdravljenju tičew pa sem mnenja da se tu odloči vsak posameznik sam. In zelo pomembno, PO MOJEM, je da ko se enkrat odloči za vrsto zdravljenja za to tudi prevzame odgovornost in za neuspeh ne išče izgovora v TERAPEVTIH ali ZDRAVNIKIH.

[Gandalf]

Tko fino sta povedala, da sploh nevem kaj bi še dodal.

 

Robida... pravilna pot ni nikoli enostavna na prvi pogled.

Bližnice se ponavadi izkažejo, da mnogo daljše ter težje poti od pravilnih.

 

Najbolje je: da poslušaš sebe

ter da se sam odločiš

 

Sam se sicer zmeraj odločiš, tako ali pa drugače, ponavadi ti sicer začne primanjkovati časa in pač nekaj narediš.

 

Samega sebe pa ponavadi ne poslušamo niti se ne vprašamo.

Tega nas v šoli nočejo naučiti ker sistem tako ali tako hoče samo ovce, ker pametni ljudje ne delajo po butastih sistemih, ki prinašajo dobiček samo nekaterim.

[Marsa]

 

Fajn tema in fajn posti v njej.

Prakticno ni nic za dodat (itak pa imamo par takih tem in tud sicer razmisljanja o tocno tem po vsem forumu - vendar ne pa tako super postavljeno, kot si Robida postavila v naslovu, tako da bomo kar pustili tko kot je - to sem povedala sam zato, da se ne boste cudili, ce ne bo prav velik komentarjev. No saj lohk pa da bodo, ker je kul postavljeno in fajn se je zacel).

 

se podpisem pa pod Gandalfov post (morda zato ker je najkrajsi, si ne upam prehitro strinjat oz. se pod ves post nekoga podpisat, preden podrobno ne preberem, podrobno pa sem prebrala sam gandalfa, ker je kot receno najkrajsi).

[triple x]

Zlo podpiram alternativno medicino,sm že iz prakse ugotovu, da včas bl pomaga ljudem kt vsi dohtrji, pilule in drug crap. Vera v neki pozitivnga nardi ogromn, lahk rečm, da je že tričetrt zdravlenja, če bolnik v to vrjame in zaupa. Dost stvari bi blo velik lažjih če bi si alternativna medicina in medicina podali roke. Pr ns je to zaenkrat še v totalnih povojih, zuni pa je stvar že totalno drgačna. Tle k sm zdej, na Norveškem, je tak način čist vsakdanja praksa.

Upimo sam to, da bojo čim prej spregledal tud naši dohtrji in zdravilci in ugotovil da skup lahk nardijo velik več, kt pa drug drugmu štrene mešajo in polena pod noge mečejo. K bojo to dojel, bojo zmagal in tud za mnoge k se zdravjo bo pot do okrevanja velik lažja!

[mesija]

Ja glede na to da se tudi sam ukvarjam z alternativo bi si tudi sam želel boljšega sodelovanja med uradno in alt.medicino. In pri tem mislim da ne gre kriviti ali omalovaževati zdravnikov in njihove doktrine ampak iskati krivca nekje drugje po moje v FARMACIJI, ki poganja cel sistem. Ne gre pa tudi zavrč tega da se dan danes nekega naziva "zdravilec" (?) lahko pride elo enostavno ( pač sam sebi rečeš da si "zdravilec") in seveda je težko tudi uradni medicini kar tako priznati alternativce, ko pa so tako kot je napisal primorc največkrat sami potrebni zdravljenja. In seveda je tu potrebno poudariti da se mnogi alt. ne zavedajo kdaj so njihove sposobnosti premajhne za pomoč pacientom in jim ne svetujejo obiska pri zdravniku in ravno tako sem mnenja de morajo alt. pokazati dovolj veliko željo in voljo po sodelovanju in ne se nenehno repenčiti s tem da oni sami so boljši od medicine same.

[alef]

Sem že mislil začet eno temo na nekaj podobnega pa me je Robida prehitela. O knjigah

ki nas učijo pozitivnega mišljenja, ki pišejo o tem kako je treba delati na sebi...itd. Tudi tu je prava poplava raznih avtorjev in načinovkako se tega lotiti. Prebral sem jih kar nekaj, tudi take o zdravilstvu in zdravilcih, šamanih(Castaneda!) in moje mišljenje je če prebereš eno si prebral vse. Je nekaj na tem, verjamem. Ampak zdi se mi da je šlo pri vsem tem prav tako za zaslužek. Je pač to literatura ki se dobro prodaja. So tudi izjeme in tem se imam zahvaliti za to da sem v trenutkih ko se mi je življenje sesulo našel moč da sem se pobral.

Nek bioenergetik(ali pa zdravilec?) mi je nekoč rekel: Jaz ti ne dam ničesar, ti mi dovoliš da do tebe pripeljem tisto kar te bo pozdravilo.

Nekako tako jaz vidim vse to. Ali prebereš sto knjig ali pa nobene, ali preizkusiš sto zdravilskih metod ali pa nobene, pomagalo ti bo edinole tisto v kar sam verjameš. Kajti moč ki zdravi je vnas, samo poiskati jo moramo.

 

Ostanite zdravi!

[triple x]

<{POST_SNAPBACK}> In seveda je tu potrebno poudariti da se mnogi alt. ne zavedajo kdaj so njihove sposobnosti premajhne za pomoč pacientom in jim ne svetujejo obiska pri zdravniku in ravno tako sem mnenja de morajo alt. pokazati dovolj veliko željo in voljo po sodelovanju in ne se nenehno repenčiti s tem da oni sami so boljši od medicine same.

 

 

E,to je to,kr pr ns šepa. Kokrat sm dubu pacjentko dobesedn prepojeno z raznimi žavbami in zelišči,k nej bi pomagala k hitrejši in lažji zanositvi. Kva pa je blo iz vsega tega-nč. En totaln drek in kolobocija. :xx!: pacjent se velikrat počut še slabš, pa vse to stoično prenaša, sej to so sam stranski učinki, sej bo bolš, pa sej bo, sej bo. Šajz pravm jz, a sploh vrjamete v to kr delate-mah niti ne,pravjo, sam mogoče bo pa pomagal :xx!: in predn ti žensko k je zarad problemov in neuspeha že totalno zafrustrirana prepričaš u nek nov cilj, terapijo in zdravlenje, se morš najprej soočt z njeno psiho, k je v totalnem kurcu in jo napelat, da spet začne razmišlat zdravo in pozitivno. In k ti to rata, je že tričetrt narjenga. Zato pa zmer pravm vsaki svoji pacjentki, mislte pozitivno, k je velik mn možnosti, da gre kej narobe, kt pa če skoz razmišlaš, kaj bo pa s tem, kak bo porod, bo vse uredu, kaj pa otrok, kako bom zmogla.....pol zihr kej ne štima, če maš tako mišlenje od samga začetka in še predn se dobr okol obrnš, se problemi vrstijo drug za drugim. Tok zaenkrat.

[mesija]

Seveda pa je najlažje zadeve samo komentirati in kritizirati, ko pa je treba kaj narest pa večina stisne rep med noge in se skriva za svojimi "diplomami" in prepričuje da on je pa pristen in najljubši so mi tisti zdravilci ki obvladajo vse možne tehnike in različne terapije tega alternativnega zdravilstva. Ko enostavno ni več terapije ki je določeni ne obvladajo.

[daisy]

Pri knjigah se selekcija dela kar sama po sebi, če si le dopustiš. Knjige če le morem, vzamem v knjižnici, Preletim, če me potegne preberem. Če vidim, da je res takšna, da jo bom vzela v roke večkrat, jo kupim. Nikoli ne razmišljam, ko berem, ali je tisto kar piše res ali ne. Samo "nallivam" v glavo in se samo "precedi"... Tisto kar potrebujem v tistem momentu, mi ostane na cedilu. Ostalo gre skozi... Naslednjič. če mi pride ista knjiga spet pod roke, morda "vzamem" iz nje čisto druge stvari. Imam knjige, ki jih nisem prebrala vrsto let, ker me niso pritetgnile, sedaj pa jih dobesedno požiram.... Vsaka stvar ob svojem času.

Zato se ne sme podleči raznim prepričevanjem in drugim mišljenjem ampak začutiti samega sebe... Čeprav je koristno in pametno slišati, debatirati (forumi ?) in prebrati čimveč, da imaš med čim izbirat.

 

S tem, da ko si prebral eno knjigo, si prebral vse, se ne bi čisto strinjala- pa ne zato, ker ne bi v vseh podobno pisalo, ampak zato, ker jih vsakič drugače človek dojema. Zato pa jih je treba jemat iz knjižnice, ne pa kar kupovat. Louise Hay, ki je sigurno pri vsakem od nas bila svojčas abecedarij, ima skorajda vse knjige po istem kopitu. Izbereš si eno, v kateri je največ in je dosti. Pa tudi počasi hočeš več in več. Začneš z "zgodbicami" ala Castenedo, potem pa hočeš dosti več... Nekako to prerasteš..

Jaz sem trenutno obsedena s KTM in študiram en kup knjig hkrati n dogaja se mi, da mi puzzle pada skupaj. Čudovito, kako se vse poveže nenadoma med sabo. Skoraj vse knjige sem imela že dolgo doma, pa mi nekako niso "potegnile". Sedaj, ko se mi delčki sestavljajo v celoto, jih pa kar požiram, postaja mi vse nekako jasno.

 

Zaradi mene naj se zdravilci ali terapevti imenujejo kakor hočejo. Kdor zahteva, da klasično medicino opustiš, zame ni "tapravi" že apriori. Kdor mi zagotovi, da me bo resnično ozdravil, tudi ne- je vse preveč odvisno od mene same- za kar pa niti jaz ne morem garantirat, kaj šele on...; kdor trdi, da je edini na svojem področju... adijo.. itd... saj jiv zakoj spregledaš. Res je vseeno, kako se imenujejo... z imenom se ne morejo ne "narediti" ne skriti.

Na žalost pa veliko ljudi tega ne čuti in tistih si lahko provoščijo...

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>... Kdor zahteva, da klasično medicino opustiš, zame ni "tapravi" že apriori. Kdor mi zagotovi, da me bo resnično ozdravil, tudi ne- ...

[alef]

Nikoli ne razmišljam, ko berem, ali je tisto kar piše res ali ne. Samo "nallivam" v glavo in se samo "precedi"...

 

Vsi pač nimamo enako gosta cedila. Pri enih gre več skozi, pri drugih manj...Imam znanca ki požiratake knjige in vsaka je tista taprava, najboljša, super...

Anthony Robbins je v eni svojih knjig zapisal: Moje knjige so vredne toliko kot papir na katerem so natisnjene, če vi ki jih berete ne uporabite tega kar v njih piše.

Tudi meni se zgodi da mi kjiga ki sem jo bral pred leti in je bila super in sem jo dobesedno požrl, ko pa jo ponovno odprem ne najdem notri ničesar. Knjiga se v teh letih ni spremenila. Spremenil sem se jaz in zdaj jo drugače dojemam.

S tem da ko prebereš eno si prebral vse nisem mislil da so vse enako vredne. Niso, še zdaleč ne. Pri nekaterih že po nekaj straneh ugotoviš le željo po zaslužku(avtorjevem!), druge te potegnejo vase...

Sporočilo večine od takih knjig pa je enako:Ti si tisti ki določaš vrednost temu kar notri piše. In če ne znaš oceniti tega(ali precediti) in uporabiti, potem jih lahko prebereš tudi sto tisoč. Nobena knjiga ti ne bo pomagala sama, dovoliti ji moraš da pride do tebe.

Ampak cedilo mora biti dovolj gosto...

[triple x]

Točn tak! Sam folk more dojet kako in kaj,ne sam goltat infe z različnih koncev. Tko kt je rekla Daisy, za vsako stvar pride cajt, sam ugotovit morš, kdaj je to!

[lia]

 

hec ne, jih kr nekaj vsak dan pokopljejo, k glih tega ne znajo razbrat

 

 

pa tak je simpl

 

[daisy]

Ja, se strinjam, ampak če gledaš na stvar iz zornega kota reinkarnacije, potovanja duš in takih podobnih reči, je že na nek način prav in smiselno, da nekdo golta knjige in nekaj časa nima nima nič od njih, spet drug - kot se NAM zdi, ima... saj je tudi ocniti "imeti nekaj od njiih" težko.

Vrednost res določimo sami glede na našo stopnjo osebnega razvoja - vrednost za nas same, pri čemer ne more biti nekdo bolj ali manj razvit- stvari so individualne. Zato tudi ne moremo reči, da nekdo "ne zna" oceniti nečesa.. tudi ocene so individualne. Vsakemu v določenemu trenutku neka stvar pomeni toliko, kolikor jo lahko dojame, sprejme na poti svojega razvoja.

Vrednost knjige je za vsakega različna in vsaka knjiga ima neko vrednost, pa če je še tako "zanič" in zaslužkarska. Morda pa nekomu kaj le pomaga? Spreminjamo pa se res samo mi in če se, bomo tudi znali kmalu ugotoviti, kaj nam koristi in kaj ne.

 

Zato tudi mislim, da so cedila za vsakega ravno pravšnja glede na njegovo osebno stopnjo "razvoja" in ima od knjig alli česarkoli v trenutku toliko, kolikor je ravno prav zanj. Če nekdo neselektivno vse požira in verjame, mu bo to slej ko prej šola za življenje, ko spozna, da ni vse tako. Drugič ne bo vsega sprejel. Ali pa bo ugotovil, da če bere in bere, nikamor ne pride.. tudi to lahko koristi nekomu, če ne gre drugače...

 

Gre za večno dilemo- nekateri zdravilci, pisci, izumitelji itd.. "nategujejo" folk... Ali jih preganjati ali ne. Vseh se ne da preganjati.... morda pa imajo tudi neko svojo nalogo v tem svetu? Zakaj nategujejo?? Ker se folk pusti. To bi moralo ljudi preusmeriti v to, da naredijo zase vsaj toliko, da vsaj približno vedo za kaj pri kateri stvari gre.

[VITO]

<{POST_SNAPBACK}>

Jaz sem trenutno obsedena s KTM in študiram en kup knjig hkrati n dogaja se mi, da mi puzzle pada skupaj.

 

daisy mi lahko prosim poveš kaj je KTM ?

 

hvala

[daisy]

Kitajska tradicionalna medicina...

Čakre, meridiani, točke, pet elementov, povezave med njimi, vpliv na telo, psiho, razne vaje.... blazno je zanimivo- ampak potem, ko že vsaj malo zaštekaš za kaj gre.

Samo problem je, ko si ne zapomnim vsega- pa se bom potrudila vsaj malo naučit na pamet. Ker potem takoj iz glave veš povezave...

Recimo JETRA : med drugim ohranjajo prožnost kit in vezi, vplivajo tudi na oči in nohte... Če gre za zastoj energije v jetrih, ali pa je tam preveč ali premalo energije, imamo lahko problemez menstruacijo, migrene, utrujenost, mišične bolečine in neprožnost, tudi sklepov (vezi, tetive) itd....v jetrih sta "doma" jeza (nekdo ti gre na jetra), humor .... Vse deluje v vse smeri.... psiha, stres deluje na organ, ta naredi blikado, vpliva naprej.... lahko oboli organ iz drugega razloga (prehrana, poškodba) in to vpliva tudi na psiho....

Lahko si pomagam z določenimi vajami za meridian jeter, s prehrano, telesno dejavnostjo, z odpiranjem čaker nasploh, s poslušanjem glasbe za elamant les (jetra so les), z vizualiziranjem zelene barve, kako z zeleno barvo barvam jatra in žolč.... in še in še... ipd... Rada bi se naučila ZASE, da si malo pomagam in moram reči, da kar deluje. Škodit pa ne more, če ne pretiravaš in približno veš, kaj delaš.

FUL ZANIMIVO !

[lia]

Vaja notranjega smehljaja, Šest zdravilnih zvokov,Dihanje Hrbtenjače

[Robida]

Če se malo povrnem k moji zgodbi. Ko so meni postavili diagnozo, sem že do takrat poskusila kolikor toliko zdravo živet. Nekje sem enkrat slišala: NE DELAJ S SVOJIM TELESOM, KOT DA JE KANTA ZA SMETI. Ko pa je tako fino pojesti kakšno krasno sadno torto, kakšen sladoled ali pa en velik šnicel. V nekaterih knjigah ali od ljudi, ki se ukvarjajo z alternativo sem tudi dostikrat slišala, da tisto hrano ki si jo v enem določenem momentu zaželiš pojej, kajti to ti bo sedlo, pa če je še tako "nezdravo" oziroma, če je še ob tako nenormalni uri.

 

No ko sem se pogovarjala z zdravnikom, ki mi je povedal diagnozo, sem ga vprašala tudi nekaj okoli posta, sokovne terapije... Če vam odkrito povem, moje mišljenje je, da tisti, ki vam pove tako grozljivo stvar, bi pa vseeno poleg zdravljenja z uradno medicino "moral" tudi imeti kakšen nasvet kaj naj človek naredi v tistem momentu do operacije... Takrat je človek totalno sesut in ne ve kaj bi najprej naredil. Tukaj je že takoj začetek, kjer bi morala uradna medicina in zdravilstvo stopiti skupaj. Sigurno bi bili veliko večji procenti ozdravitev.

 

Naslednja stvar, ki me pa moti, je pa tudi to, da ko uradna medicina zaključi tisto uradno terapijo, ko so samo še kontrole, se moraš enostavno upreti nase in na svoj pozitiven pogled. Kljub temu je tu še veliko odprtega in tu bi ponovno morala uradna medicina in zdravilstvo stopiti skupaj, da se zdravje ohrani in nadgrajuje.

 

Ko grem na kontrole na onko in vidim koliko ljudi je tam obupanih, zbeganih, res žalostnih, ki so prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, me kar zaboli. Tu bi se dalo veliko narediti, da bi se zdravilci vključili v pomoč uradni medicini.

 

Že med zdravljenjem in po njem sem veliko razmišljala o tej zadnji varianti, vendar verjetno dokler ne bo zdravilstvo uradno priznano in vključeno v stroške zdravstvenega zavarovanja ne bo kaj bolje. Kaj pravite?

 

Pozdravček vsem.

[daisy]

<{POST_SNAPBACK}> Vaja notranjega smehljaja, Šest zdravilnih zvokov,Dihanje Hrbtenjače      

 

 

Mantak Chia in "njegov" TAO- ko sem vzela v roke njegove knjige mi najprej nič ni šlo skupaj, potem pa je padlo noter v puzzle. Notranji smehljaj je fantastična stvar!..

Stvari je veliko, seveda ne le KTM, čeprav je itak vse "eno in isto" v svoji biti...

A niso to fantastične stvari ??

 

Ampak da do tega prideš ponavadi res prebiraš kup dobrih in manj dobrih knjig, greš na dobra in slaba predavanja, jih ne razumeš in razumeš. poslušaš druge in te v nekaj prepričujejo, kar ti je čisto mimo, potem se pa pripelje za tabo, tako da te čisto prevzame.... Res krasne reči.

Ampak ravno zato mislim, da moraš biti ob vsej tej poplavi informacij ODPRT in jih sprejemat in potem delat selekcijo, ki je pač zate v tistem trenutku najboljša. Če izbiraš samo "najboljše" in "najsigurnejše" itd stvari, mimogrede kaj zamudiš. Kre resnično niti sekundo nismo isti- se razvijamo in nikoli ne veš, kaj te bo "zagrabilo" v naslednjem momentu, kar ti je bilo še včeraj bedno, nerazumljivo ali pa še daleč, "čisto preveč napredno"....

[daisy]

Robila, imaš čisto prav. Soočala sem se z istimi priblemi, le da ko sem prvič zbolela, vse to še ni bilo tako znano in pri roki, da bi lahko zagrabila (alternativo).

Danes vem, da če bi pred 15 leti vedela vse to, kar vem danes, bi šla na post, "čiščenje problemov" v srcu in glavi in še kaj... in verjetno bi se pozdravila. Pa mi je bilo usojeno drugače. Po 10 letih se mi je bolezen ponovila, en kirurg me je (verjetano) zašuštral, ker me je premalo izrezal in bolezen se je krepko razširila, je postala kot pravijo "sistemska" in sedaj se mi pojavlja marsikje.... Zato kombiniram alternativo s klasično medicino in zaenkrat je zelo dobro!

 

Tudi jaz nisem vedela še pred petimi leti kam se obrnit in kaj vse obstaja. Ni bilo še nobenih forumov, debat .... bila je le legendarna Lojzka (Luise Hay), s katero smo najbrž vsi nekako začeli to pot

Potem sem slučajno izvedela za žensko, ki je imela (ima) društvo v Novi Gorici, klicala sem jo in bila je tako prijazna, da mi je dala par nasvetov in telefonskih, naslovov knjig.... Tako se je začelo.

Z mojim onkologom, ki je sicer krasen, enkraten in se vse pogovorim z njim- o bolezni, se tudi ne pogovarjam kaj dosti o alternativi. Tega se vsi izogibajo. Povedala sem mu za poste, ki sem jih delala in nekatere dodatke k prehrani, pa se ni nič izjasnil.... Nima pa prav nič proti, dokler hodim redno k njemu na kontrole in dokler delam v "okviru normale" (da ne bi šel recimo nekdo s 50 kg na post ipd...)

Moja splošna zdravnica pa je že bolj odprta za te stvari, ima nas par takih, ki "se ne damo", povemo ji kaj počnemo in potem malo prenese iz enega na drugega, z jo se lahko pogovorim. Ampak se bolj ona informira od nas kot obratno. Pa je tudi to vredu, enkrat bo obrnjeno. Da vsaj tako sodeluje, je že super!

 

Problem vključevanja zdravilcev je velik- če odmislimo vse dvome o alternativi, je še največji problem šarlatanstvo. Pa tudi to, da dejansko ena stvar nekomu pomaga, drugemu ne in te stvari je izjemno težko svetovat. Dejansko pa tisti, ki jih zanima alternativna pot, danes že dosti lažje dobijo informacije o tem. Tisti, ki pa se ne pozanimajo, pa nekje v sebi tudi ne verjamejo inje učinek potem slabši...

 

Kaj pa vem, to je tako komplicirano.... Ali pa ravno obratno... enostavno...?

Ko rabiš, pride k tebi.... če si pripravljen

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}> Vaja notranjega smehljaja, Šest zdravilnih zvokov,Dihanje Hrbtenjače      

 

http://www.lunin.net/forum/index.php?showtopic=1794

[alef]

Daisy in Robida!

Na vajini zgodbi samo tole:

 

Konec leta 1997 (tri dni pred Božičem) je moj oče umrl zaradi raka. Diagnozo so mu pstavili istega leta v začetku junija. Ko se spomnim tistih časov se mi zdi da je pravzaprav umrl že v začetku junija ko je izvedel diagnozo.

Ni se boril.

Samo vdal se je v usodo.

In čakal da pride smrt.

Sam doslej še nisem takih težav z zdravjem da bi bilo ogroženo moje življenje, zato mogoče ne razumem pravilno kaj nekdo doživlja v takih situacijah. Verjamem pa da je človek takrat pripravljen storiti in poskusiti vse da bi ozdravel, da bi ŽIVEL!

V vsej tej poplavi raznih metod zdravilstva, postov, knjig ki o tem pišejo se je res težko odločiti kaj je tisto tapravo. Pa saj ne moremo vedeti vnaprej. Res je kot pravi Daisy, izogniti se je treba tistim ki svoje razglašajo za edino pravilno

Ampak enkrat se je pa treba odločiti.

In tisto odločitev sprejeti kot pravo, nič več razmišljati ali je bila prava ali ne.

Da se nam ne zgodi kot oslu iz neke basni(ne spomnim se avtorja) ki mu je gospodar preden je odšel na dolgo pot pustil dva kupa sena da ne bi stradal.

Ko se je vrnil ga je našel mrtvega med obema kopicama sena.

Ni se mogel odločiti s kater bi začel jesti.