vnebovzeti mojstri

[mako106]

ko je učenec pripravljen....mu pride....

[Alan_New]

Če pride kul, pa če je treba se mu fukneš

pod noge, če ne pač ne, ako pa se ne pojavi pa tudi ni nič izgubljenega.

Še vedno si lahko sam svoj mojster

Seveda. Jiddu Krishnamurti je namenoma govoril, da naj bo vsak sam svoj učitelj in učenec hkrati. Jaz seveda tudi razumem vse te, ki pravijo, da nek drugi človek kot mojster ni nujno potreben, kar je logično. Če bi vsa bitja umrla in bi ostal sam, kaj bi storil? Kdo bi me učil? To je to -- sam. Učitelj pa mora biti, to je neobhodno: ali sem to samemu sebi, ali je to drugi človek, ali pa nasploh življenje z vsemi svojimi pojavi in dogodki.

 

kaksno?

Sem najprej napisal kakšno, potem sem se zadržal in zbrisal. No, če te zanima, ti povem: bedasto, v najboljšem primeru malo čudno.

 

ko je učenec pripravljen....mu pride....

[klarus]

Kako da ne; lajf je enostaven.

Ko praviš "tvoja zrelost" upam, da ne misliš konkretno mene. Bi se namreč zajebal - močno dvomim, da bom kdaj zrel .

Da bom pa mojstra srečal, ko ga bom potreboval, pa tud ne drži. Sem že danes v enem postu povedal, da sem ful potreboval vodovodarskega mojstra, pa ga nikakor ni bilo blizu in sem moral zadeve vzet v roke sam. Kakšnih drugih mojstrov pa ne rabim. Zakaj le? Da me naučijo "prav" živeti? Lajf je enostaven in temelji na naslednjih načelih:

- Vse okoliščine se lahko spremenijo.

- Dosledno živi tisto, v kar verjameš.

- Spremembe se stalno dogajajo. Bolje je naučiti se pokončno iti skozi spremembe, kot pa jih skušati preprečiti.

- Nikoli ne zahtevaj od druge osebe, da te naredi srečnega.

- Življenje je izkušnja učenja. Vsaka situacija, izziv, veza nosi sporočilo.

- V vsaki situaciji deluje pozitivna energija učinkoviteje kot negativna.

- Živi v sedanjem trenutku in odpuščaj sebi in drugim (razen Bobnarju).

- Življenje je na lalala.

lalala

[kapica]

Sem najprej napisal kakšno, potem sem se zadržal in zbrisal. No, če te zanima, ti povem: bedasto, v najboljšem primeru malo čudno.

Aham... vprasanje ti je prov taksno kaksen odgovor si dal mal cudn... sprasujem, ce je mozno POkvarit lajf, a ves? Kvarit ja... ampk pokvarit...?

[Kabalist]

Dokler človek loči, ustvarja bolečino

Hm, ločevanja, razločevanja je več vrst na več nivojih. Prepoznavanje prinaša ločevanje bistvenega od ne-bistvenega, od tistega, kar je del smisla od tistega, kar je del ne-smisla. Človekov razum je organiziran binarno, torej temelji na parih nasprotij. Modrost, dobljena s pozornostjo je izkustveno znanje o božjem načrtu. Lahko deluješ navzven in postaneš del božjega načrta, lahko pa se odločiš za delovanje navznoter, za svoje želje, pa prej ali slej naletiš na zid trpljenja. Izbiro ima vsak. Stvar je samo v prepoznavanju in osrediščenju. A na začetku se moraš vedno odločiti za pot navzgor, za pot zaupanja...

[Guest sheboom]

"za pot zaupanja..."

 

bistvo.

[Alan_New]

Aham... vprasanje ti je prov taksno kaksen odgovor si dal mal cudn... sprasujem, ce je mozno POkvarit lajf, a ves? Kvarit ja... ampk pokvarit...?

Ja, seveda je možno. Zato se čudim vprašanju.

[mako106]

Imaš izbiro.In ta izbira je ali boš delal samo zase in pri tem plačal davek ali pa boš delal za skupno dobrega vseh.

kar delaš sebi....delaš drugemu...nismo brezveze eno z vsem

[Kabalist]

Vsekakor vem, da sem del božjega načrta. To vem izkustveno. Tudi ti si.

[Tagat]

Brez bolečine se ne bi nikoli ločil od Vsega in spoznal Sebe v vsem.

 

In kot je Buda rekel.

 

življenje je trpljenje

 

 

[butl]

Hojla

 

Zdej, jst sem samo en butl in se na mojstre ne spoznam glih, jih pa cenim. Ker so me veliko naučili. Pravzaprav, no ja, naučil sem se jaz, oni so me učili. Eni zavedno, eni pa ne. Pravzaprav, no ja, saj me še vedno, če sem iskren, ves čas. Evo, ploščice polagam bolje od mojstrov, ki so me učili. Mi je eden, ki živi od svojega mojstrskega polaganja ploščic /jaz ne/, rekel, ko je videl mojo kopalnico, da je bil ta, ki mi je položil ploščice, pa res mojster in sem mu povedal, da sem jih kar sam. Potem sem mu moral razložiti določene detajle, ker ga je zanimalo in jih ni poznal. In pred kratkim sem videl, kako so položene ploščice pri mojem svaku. Vau. Sem želel povprašati polagalca, mislm, za določene detajle, pa mi ga še ni uspelo spoznati. Se še dogovarjam za srečanje z njim.

Evo, tudi v svojem poklicu sem kar mojster. Mislm, obvladam sceno. Učim tudi podmladek. Imam srečo, da eni delajo sedaj pri meni, tako, da jih lahko marsikaj vprašam, kar sem ali pozabil ali pa ne vem. Ker oni pa vedo.

Evo, sem res dober mojster za filane suhe paprike. Moj oče je bil mojster, ki me je naučil, kako se pripravi to bogovsko jed, a je že pokojni in sem verjetno najboljši živeči mojster za filane suhe paprike. Verjetno zato, ker nobenemu še ni prišlo na misel, da bi pripravil filane suhe paprike. Še vsak kuhar ali kuharica me je samo zabodeno gledala, ko sem jim jih omenil. Da so res nekaj posebno dobrega, mi je potrdil še vsak, ki jih je poskusil. Problem je, ker jih je silno težko dobit. Sploh tiste, ki so malce pekoče. Tiste so najboljše.

Evo, z ženo sva mojstra na temo, kako skoraj uničit svoj odnos in svoje otroke in potem vse skupaj rešiti, pozdraviti in sestaviti toplo gnezdo za vse prisotne.

Do takrat, ko bom zaključil svoje poslanstvo in odšel v nebo /ali kamor pač že/, se bom pa še učil. Tem je dovolj, mojstrov pa tudi.

 

Na vnebovzetne mojstre se pa res ne spoznam prav nič.

Mi je pa zanimiva tale dilema okrog enosti a ne in kako je samo vsak zase edino pomemben in kako vsak najde kar išče pač le skozi sebe in v sebi in so ostali nepomembni in čisto out in pa tko. Mislm, res je, da z razmišljanjem nisva na ti ampak če bi bila bližje, bi se zagotovo povprašal, zakaj ni dal potem Bog vsakemu svoj planet in nas je natrpal ene sedem miljard skupaj. Ker, a ne bi bilo fino, če bi imel vsak svoj planet in bi spoznaval sebe in to, kar naj bi že spoznaval, lepo v miru in brez motečega šundra in motenj in mnenj, ki jih okolica in njeni soprebivalci ustvarjajo. Zdej, če in ker je Bog, mislm, evo, ljubezen in tisto popolno kar že, potem nekaj ne štima ali pa bi razmišljal, da sebe lahko spoznam, najdem in sprejmem le skozi druge, kar bi si razlagal, da drugi niso nepomembji in moteči, ampak nujni in nepogrešljivi. In ker drugi sploh ne bi obstajali, če bi ne bilo neke, kakršnekoli interakcije a ne, bi razmišljal, da je tisto najpomembneje...odnos, se pravi, ničesar ni brez odnosa, niti mene, kaj šele spoznanj, rasti ali karkoli je že komu pomembno in cilj. In zdej, mislm, a ne, če drži, da smo vsi eno in da sem jaz vse, potem se do tega spoznanja da prit samo skozi odnos in brez dileme. Se pravi, da je treba najt način, da ti dve komponenti, ki se na en ali več pogledov izključujeta, združim v eno smiselno celoto. Če bi bila pa še izvedljiva, pa še toliko bolje. Če bi kdaj res znal razmišljati, bi pomislil bežno, da je to možno, če bi znal sprejet sebe skozi sprejemanje drugih in da je to nekaj takega, kot brezpogojna ljubezen, kar je verjetno moj namen tukaj na zemlji /mislm, to spoznat in postat a ne/. Zdej, kako pa to realizirati, mislm, spraviti od besed v dejanja, v prakso. Če bi še kar razmišljal nekoč, bi se mi verjetno zazdelo dokaj pametno opazovat moje odnose z drugimi, mislm, moje reakcije in glede na njih iskat vzroke v sebi. Kaj vem, recimo, zakaj sem nestrpen do dejanj, lastnosti, vedenj nekoga, jih občudujem, sovražim, preziram, pa tko. In potem iskat vzroke v sebi, ker bi verjel, da so drugi mislm, ogledalo v katerem se gledam a ne. Se pravi, to je del mene. Ker verjamem in vem /mal sem že preverjal/. Bi znal bit, da bi prišel do presenetljivih spoznanj. Recimo, hja, da je to /ena lastnost/, kar tako sovražim v nekom, ne samo del mene, nekaj kar se tako silno trudim prikriti pred seboj, ampak, da je ta ista lastnost tudi silno dobra zadeva. Da ni samo moja senca ampak tudi sonce. Sedaj pa tisto, mislm, najpomembnejše. Nekaj, kar sem recimo leta dolgo skrival pred seboj, odrival, si lagal, sprejmem kot del sebe. Se pravi, stopil sem korak k sebi, postal sem bolj jaz, bližji sebi, odgrnil sem eno tančico, ki je prekrivala mene takega kot sem. To je prva komponenta, mislm, korak k sebi kot celoti a ne. In zdaj še tista druga komponenta. Istočasno sem spoznal, da je ta drugi, ki sem ga sovražil zaradi tam ene lastnosti in se imel za več kot je on, ali pač za manj, če sem ga občudoval, glih tak kot jaz. Da ni nič slabši in nič boljši kot jaz. Da sva enaka. V tem spoznanju je ta čuvena enost. Več tančic ko odkrijem, več je enakih in bližje sebi sem. Pravzaprav več je mene.

In ko odkrijem vse tančice, so /smo/ vsi enaki ali vsi eno in jaz vse.

 

In obe komponenti, ki zgledata kot izključujoči, pašeta kt ata na mamo. In, mislm, bi razmišljal, če bi znal, da je to možno doseči le skozi odnos in da smo zato vsi tu, skupaj in še kako pomembni en za drugega.

 

butl

[mako106]

Read this very carefully.

You Worth Less for ME.

Because I can not use you.

You are worthless.

 

eno smo...ustvarjeni za harmonijo...ki je nočemo videti....več smo vredni en drugemu kot si upamo sami sebi priznati..

[mako106]

Lepo.Res lepo.

A dvomim, da si se pri tej misli ustavila več kot 10min in jo res..z vsem svojim in pri tem seveda tudi z mojim bitjem, to tudi občutila.Ker če bi, bi upoštevala vse aspekte vsega in bi ti bilo vse-eno..vseeno.

Kar delaš sebi..delaš drugemu..nismo brezveze eno z vsem..

Kdo se skriva za besedami?

Lepo, res lepo.

Pomisli..če verjameš, da v tem svetu obstja vzrok-posledica..akcija reakcija..

Pomisli..kar delaš sebi..delaš drugemu..nismo brezveze eno z vsem..

Mislim..in se spomnim..

KARMA!

Tvoje osebno doživetje in tvoja individualna izkušnja današnjega dne (upeljimo čas za sekundo )

in tvoje pizdarije, ki jih vlečeš s sabo..niso moje pizdarije...ker nismo eno z vsem..Nelogično?Kako je to mogoče?To je nesmisel..

To se nasprotuje.Velike besede, hvale-vredne besede in njihovo samouničenje.Samo nič..Vse je eno.. lala, bi rekel Nosorog.

Človek v vsej svoji Popolnosti in iskanju svoje individualne Poti ima Izbiro.Svobodo odločanja.

In če verjameš temu..kar delaš sebi..delaš drugemu

Izničiš izkušnjo individualnosti in samoopazovanja-samospoznanje, saj samospoznanje izvira iz lastnih akcij-reakcij, učenju na napakah, če želiš.Karma, ki ni nič drugega kot opomin človeku, da ne sme škodovati drugim (potom karme tako škoduje sebi-dobi bumerang nazaj v glavo)iz česar lahko samo sledi, da kar delaš sebi, dobiš nazaj.

Ne pa drugim.

Svoje strahove, svoje upe, svoje predsodke PROJECIRAŠ na druge ljudi.

In vse kar dobiš nazaj so lastni predsodki, lastni strahovi in lastni upi.To je velika iluzija, ki si jo ustvarjamo sami.

Lepota Božjega načrta-sistema je v tem, da smo pri tem izolirani na lastna dejanja, katera se sedaj v besedah nasprotujejo a v tej "resnici" je združena.Da..vsi smo eno.In je vse-eno kaj pišem, saj pišem sebi.

In ti lahko ločiš sebe od mene.Vidiš kaj jaz delam, kaj jaz govorim in čutiš, vidiš, VEŠ sama pri sebi, da TI razmišljaš drugače.

Super.Odlično..Vidiš kaj si..Lahko se opazuješ...Nismo izolirani..ves čas dobivamo informacijo kaj se dogaja okoli nas in v nas, katero lahko sprejmemo ali odbijemo in na tak način dobimo sliko o tem v kaj verjamemo, kaj smo mi, kaj se bojimo in kaj preziramo..

kar delaš sebi....delaš drugemu...nismo brezveze eno z vsem

Kar delaš sebi..delaš samo sebi..

Tvoje sranje je tvoje sranje, tvoje sranje ni prenosljivo na druge, ker nismo vsi sranje z vsem-To je resnično brezveze in je brez smisla.

Lepota..lepota vsega okoli nas..a čutiš?Kako si povezana z vsem, čutiš premikanje energije-vibracij in si vse z vem..da..in nisi izgubljen v morju, če si kapljica vode..Veš kdo si in se ne ločiš od drugih kapljic.Ne moreš-Ne ustvarjaš iluzij-Ega..A brez tega orodja, Ega, ki te postavi v položaj odtujitve in možnost da se Zaveš kdo si, ne bi nikoli prišla do spoznanja.Samoopazovanja.Ne moreš opazovati sebe, če se raztopiš v vodi in si Vse.

Prehitevaš..Zato smo pa tukaj, da se zavemo in uživamo kako smo vsi vse..Kapljice, plamenčki, koščki sestavljank, Neodtuvljiv del, ki je celota.Mi smo del celote in Smo celota.Vsi vse.

Da..lepo..res lepo..

A prehitevaš..

Kar storiš sebi ne storiš drugim..Še več primerjav..Kapljica s svojo samo voljo in destruktivnimi željami ne more premakniti morja tako kot ona želi..Tukaj je ločitev.Bolečina..Nekomu nekaj ni po godu, ker se nekaj ne dogaja tako kot bi on hotel.

Ampak..kar storiš drugim..in drugi to sprejme...potem sta eno..

In če se druge kapljice zavestno odločijo, da bi sledile istemu cilju...postanejo eno in se kot Celota premaknejo v "željeno smer"....

Kaj si želimo?Pot odrešitve ali pogubo?

Odločitev je naša, imaš svobodo izbire...

Kar delaš sebi, ne delaš meni.

Nisva pa brezveze skupaj-eno..Brez primerjave se ne bi upala ločiti in se samo-spoznati.

Kako bi vedela, da si bele polti, če ne bi nikoli vedela, da obstaja tudi črna?

Kako bi vedela, da obstaja noč, če bi tvoje oko celo življenje videlo samo svetlobo?

Kako lahko veš kaj si, če ne bi vedel kaj nisi?

Kdor ne primerja, je v harmoniji.

Kdor ne bi nikoli v življenju trpel, ne bi vedel kdaj je vesel.

Primerjava ustvari bolečino.

Brez bolečine se ne bi nikoli ločil od Vsega in spoznal Sebe v vsem.

 

In kot je Buda rekel.

 

življenje je trpljenje

 

eno z vsem sem...izkušnja pač...ti pa kakor hočeš

[zerkalo]

.............

In obe komponenti, ki zgledata kot izključujoči, pašeta kt ata na mamo. In, mislm, bi razmišljal, če bi znal, da je to možno doseči le skozi odnos in da smo zato vsi tu, skupaj in še kako pomembni en za drugega.

 

butl

 

In kot je Buda rekel.

 

življenje je trpljenje

 

 

Hm, Buda, se mi zdi, je znal kaj povedati tudi na takšen način, da bi se bilo dobro zamisliti nad

kakšnim stavkom, če ne celo malce pomeditirati na temo, ne pa zadeve jemati dobesedno.

Morda pa je s tem povedal kaj globjega......

[nosorog]

Zimzelena klasika, ki je veljaja, velja in bo najbrž za vekomaj veljala amen.

 

Velja že, a ne dobesedno. Učitelj sploh ni pomemben, ampak razumevanje lekcije - to pa lahko prinese kdorkoli: situacija, tvoj otrok, partner, sosedov pAVLE ...

 

Seveda. Jiddu Krishnamurti je namenoma govoril, da naj bo vsak sam svoj učitelj in učenec hkrati. Jaz seveda tudi razumem vse te, ki pravijo, da nek drugi človek kot mojster ni nujno potreben, kar je logično.

[mako106]

In sam od sebe kar težko prideš do tega, tle pa uletijo mojstri, da ti pokažejo s svojo drugačnostjo kako si ti drugačen od njih in kaj ti še "manjka", da boš kot oni..vesel, razsvetljen, blabla..karkoli...

vso drugačnost samega sebe najdeš v drugih...in za to ne rabiš mojstra..samo odprte oči

[zerkalo]

Celo klobaso sem napisal na to temo, samo zato, ker je morda v tem kaj globjega..

 

Ja, ampak ker si že ravno omenil Budo...

Dečko ni kaj posebej filozofiral, še manj klobasal, temveč je naredil, potem pa kaj

jedrnatega in globokega povedal.....

[mako106]

Smešno..morda se mi samo zdi ali res govorimo o istem?

drugega ni

[mako106]

hecno ne....smo vse in nič v sebi....in vidimo samo sebe...in svoj ego

[mako106]

hecno je tudi,da vidiš tudi tisto kar ni, ker gledaš skozi prizmo predsodkov, mnenj in prepričanj...skozi ego.

ničnost mene je skromnost in potrpežljivost do samega sebe....tam kjer ni prostora za ego v takšni obliki kot ga poznamo...gledaš in ne ocenjuješ

[mako106]

soočit se s samim sabo in ne soditi drugih skozi sebe...sodiš njih....sodiš sebe

[mako106]

ali težje...odvisno od perspektive

[mako106]

podcenjuješ moč lastne perspektive

[mako106]

priden

[Alan_New]

Bla bla bla.