Quotes of the week

[sin]

[sin]

[sin]

Naključja ne obstajajo. Vse ima svoj vzrok in razlog.

[sin]

“You block your dream when you allow your fear to grow bigger than your faith.” ~ Mary Manin Morrissey

[sin]

Daily Mantra:

"Every day, think as you wake up, "Today I am fortunate to have woken up. I am alive, I have a precious human life. I am not going to waste it. I am going to use all my energies to develop myself, to expand my heart out to others, to achieve enlightenment for the benefit of all beings. I am going to have kind thoughts towards others, I am not going to get angry, or think badly about others. I am going to benefit others as much as I can." ~ His Holiness The Dalai Lama

 

[sin]

No, jst se del napisanega danes in včeraj nisem držal, del pa sem se držal.

 

Daily Mantra:

"Every day, think as you wake up, "Today I am fortunate to have woken up. I am alive, I have a precious human life. I am not going to waste it. I am going to use all my energies to develop myself, to expand my heart out to others, to achieve enlightenment for the benefit of all beings. I am going to have kind thoughts towards others, I am not going to get angry, or think badly about others. I am going to benefit others as much as I can." ~ His Holiness The Dalai Lama

 

So, fuc.... true!

 

The tragedy of life is not death, but what we let die inside of us while we live.

 

N. C.

 

cool quotes

 

If you have an apple and I have an apple and we exchange these apples then you and I will still each have one apple. But if you have an idea and I have an idea and we exchange these ideas, then each of us will have two ideas.

 

The only man who behaves sensibly is my tailor; he takes my measurements anew every time he sees me, while all the rest go on with their old measurements and expect me to fit them.

G. B. S.

[sin]

?

[sin]

!!!!

[Mihela]

Honesty without kindness, humor, and goodheartedness can be just mean. From the very beginning to the very end, pointing to our own hearts to discover what is true isn’t just a matter of honesty but also of compassion and respect for what we see.

 

Peme Chodron

[sin]

V idealih. Včasih prijaznost, lepa beseda, iskrenost in še kaj, ne pomagajo več in morajo ljudje stopiti na ulice. Se morajo za njihovo resnico boriti!

No honesty is mean, it is just honesty. We makes it either mean or not mean, because we can not accept her siple form, her message as it is. ~ sin

Obstaja veliko različnih resnic in globin resnice. Pravijo, da je na koncu začetka vse eno. Verjetno to pomeni, da obstaja še več globin resnice, kot smo si sploh sposobni predstavljati.

 

"There's only so far you can go before you say enough is enough." ~ Jennifer Granholm

[Mihela]

V idealih. Včasih prijaznost, lepa beseda, iskrenost in še kaj, ne pomagajo in morajo ljudje stopiti na ulice. Se morajo za resnico boriti!

No honesty is mean, it is just honesty. We makes it mean or not mean, because we can not accept her siple form as it is.

 

Mislim da si zgrešil bistvo. Kdo si ti ali pa kdo sem jaz, da bi vedla kaj je resnica in kdo sem jaz da s svojo resnico zarežem nekoga, ki ta trenutek še ni pripravljen uvideti v svoje probleme. če bi to koristlo bi to naredila, z lahkoto, vendar ne, človeka mnogokrat s tem odbiješ, in ker se umakne se vez izniči, in te nima več, ko te rabi. Jaz sem obsedena z resnico in kdaj grozno trpka, vendar se trudim dobiti občutek za to, kdaj bo nekomu to koristlo in kdaj bom samo uničila odnos... ki bi postopoma , počasi lahko korak za korakom odkrival resnico.... o tem govori... se mi zdi... nikoli pozabit spoštovanja, ne resnica za ceno spoštovanja...

[sin]

Napisano imam v odgovor celo A4 stran, ki ga lahko podam takoj. Do tebe sedaj probam biti subtilen in te vprašam, ali si želiš moj ne podani komentar prebrati in pogovor nadaljevati, ali pa si želiš da ostane oz. se konča pogovor o najini debati s tvojim komentarjem?

[Mihela]

Napisano imam v odgovor celo A4 stran, ki ga lahko podam takoj. Do tebe sedaj probam biti subtilen in te vprašam, ali si želiš moj ne podani komentar prebrati in pogovor nadaljevati, ali pa si želiš da ostane oz. se konča pogovor o najini debati s tvojim komentarjem?

Če je blo to namenjeno meni, bom z veseljem prebrala tvoje misli, vedno. Mi je všeč kako razmišljaš, mi je všeč za kaj se trudiš in mi je všeč, da razmišljaš s svojo glavo...tko da, mi je vseeno če se vedno ne strinjaš z mano... sam svoje pa morem reč... ne zato kar bi bla pametna, sam zato, ker pač sem taka, da moram povedati, kar mislim... močen dvojček pač...

[sin]

Torej komentar:

 

S tem se strinjam zgolj deloma. Odvisno je od odnosa, okoliščine.

 

Ti si bog! Jaz sem bog! Če ti ne veš tvoje resnice, kdo jo bo?

Res je, lahko je reči, težje to živeti, a vseeno po moje temu je tako.

Zato je potrebno, da stojimo za svojo resnico.

 

Ti probam podati nekako skozi primere:

 

Lahko je človek sočuten, pa ga drugi pohodi z njegovo ne sočutnostjo. Torej različne razmere zahtevajo različne odzive. Zaradi tega, ker živeti pomeni tudi soočati se s konflikti, ki so za življenje neizbežni. Pomeni, da se lahko trudimo biti sočutni, prijazni, povemo na lep način, pa to vedno ne bo dovolj.

 

Lahko je človek prijazen in vseeno zareže v nekoga s svojo prijaznostjo in svojo iskrenostjo, za katero misli, da bo nekomu koristila ali pa zgolj zato, ker govori lastno resnico. Lahko napišemo kako lep dan je, pa bo nekdo, ki bo to prebral in bo v tem istem lepem dnevu izkusil bolečino, to zanj priklic spomina in s tem bolečine. Naši nameni pa so bili najboljši, a to vedno ni dovolj. Obstaja več in kar je potrebno. Sočutnost sama po sebi ni vedno dovolj, če ni vezana na več.

 

Kar govoriš je morda to, da moramo biti budni! To pa pomeni, da je naša aktivnost prilagojena razmeram in potrebam, recimo v nekem odnosu. A to ne pomeni, da sočutnost zahteva zgolj prijaznost. Sučutnost je lahko tudi to, da nekoga dodobra naderemo ali pa ga brcnemo v rit, če je to zanj v tistem trenutku dobro.

 

Razumeti vse enako in čb, je po moje nerealno.

 

 

Če povzamem tvoj komentar: češ da sem zgrešil bistvo.. a hkrati češ, kdo smo mi da bi sodili o resnici!? - mar nisi sama s tem napisala nasprotnost trditev?

Podobno kot bi jaz napisal, kdo smo mi, da bomo sodili o tem ali je nekdo razumel bistvo? Če po tvoje ni smiselno soditi o resnici, mar je torej smiselno soditi o razumevanju tega ali je nekdo razumel bistvo? Če ti ne veš kaj je moja resnica, težko sodiš o tem ali sem razumel bistvo, temveč lahko sodiš zgolj o tem, kako ti razumeš to, o čemer imaš ti predstavo kaj sem jaz razumel. Tvoja predstava pa se vedno nanaša na tvoje razumevanje in tvojo resnico.

 

Jaz zase vem oz. vsaj deloma vem, kaj je moja resnica. Vsak izmed nas deloma ve, kaj je njegova resnica! Tvoja resnica trenutno morda je, da moraš biti pazljiva v odnosu. Moja prav tako, ker do neke mere pazljivi smo vsi. A tako tvoja, kot moja resnica je tudi ta, da če te bo kdo do tebe žaljiv, mu boš morda dala eno okoli ušes, če lepa beseda ne bo zalegla, ali pa se boš umaknila. Torej storila tisto, kar boš menila da je potrebno. Takrat ko se sočutje v obliki kot ga razumemo pogovorno umakne zdravi pameti, če ne celo boju za preživetje. Torej da prednost drugim energijam, ki so bolj potrebe v določenem trenutku.

 

Tako sodim in sodimo druge po lastni resnici in prepričanjih. Je način komunikacije, sporazumevanja in povezovanja med nami. To pa je nujno potrebno zaradi soodvisnosti in potrebe povezovanja. Soditi o resnici, mislih, drugih je preprosto del življenja. Vsekakor pa se strinjam, da je potrebno, da smo v tem dovolj občutljivi drug z drugim, kadar je to mogoče! Slednje pa je odvisno od naše lastne zavesti in zavesti drugih. Torej občutljiv sem toliko, kot je moja zavedanje visoko in so potrebe temu naklonjene.

Torej človek ki ima zavesti precej, bo znal situacijo rešiti brez težavnih posledic. Človek ki je nima, jo bo morda s posledicami. A nekatere stvari in spremembe se morajo zgoditi. Tako ali drugače. Na lep ali grd način. Z občutljivostjo ali manj nje. - To pa je bil moj prvega point citata.

 

Nekatere ljudi odbije, nekatera pa postavi na realna tla, pred katerimi so si prej zatiskali oči in so zato kasneje morda hvaležni, ker so to takrat potrebovali bolj kot sočutje; ali pa to doživijo kot travmo, kar morda pomeni, da smo bili premalo sočutni. Odvisno je kdaj kdo kaj potrebuje. Vsi se učimo, kdaj in kako delovati s katero energijo. Zato je vkalupljanje o tem kdaj in kaj je manj primerno, čeprav tudi zaželjeno, ker govori o delu učenja. Torej če napišem da se mora delavec ali delodajalec v službi postaviti za svoje pravice je lahko res, lahko pa tudi ni. Odvisno od okoliščine.

 

Da. Fajn, se trudiš dobiti občutek. Hvale vredno ob vsemogočih ne subtilnih energijah v prostoru, ko so ljudje pripravljeni marsikaj storiti za lastne resnice in prepričanja. Praktično vsi nismo v enakem stanju, ne nivoju zavedanja do določenih okoliščin, itn. Tako se tudi različno subtilno odzivamo do določenih okoliščin in odnosov.

Tisti ki v klavnici vsak dan zakolje 100 živali (recimo), bo z nekaterimi energijami vsekakor imel težave. Kot pišejo, mnogi otopijo ali postanejo pijanci; zato da imajo delo, da bodo nasitili svoje otroke. In zato, ker nesubtilni in ne dovolj zavestni ljudje nevzdržno kupujejo mrtve živali za lastno prehrano in druge produkte iz njih.

 

Torej kdo pa se ne trudi dobiti občutek. Kdaj se bolj, kdaj se ne. Nekdo bolj, ker lahko, nekdo manj, ker ne more drugače. Odvisno koliko imamo energije, potrepežljivosti, ognja, vode, kakšne energije nas motivirajo, kje smo, kaj počnemo, kakšne so na splošno energije in okoliščine, ter naravnanost naše zavesti, osebnosti, v kakšno spoznanje smo motivirani.

Zaljubljena sta morda motivirana v občutljivost spoznavanja drug drugega. Delodajalec v spoznavanje novo zaposlenega. Politik v drugega politika itn. Vojak na fronti pa bržkone na glas intuicije, ali naj stopi korak levo ali desno, da ga ne bo zadela granata.

 

Morda poudarjaš notranje aktivno obliko in zunanje pasivno, jaz pa obratno. Različen princip ali pristop, z istim ciljem..?

 

Sicer pa vem o čem govoriš. Podobno je z zavestjo. Človek mora najprej narediti pri razred šole, da spozna osnovo, črke, številke, da lahko gre naprej postopoma. Tako je tudi z resnico in evolucijo človeka. Človek ne more prejeti vse svobode naenkrat, ker je ni sposoben sprejeti. Se mu zmeša. Korak mora biti prilagojen njemu samemu. Zato imamo omejitve in jih z razvojem odstranjamo, plast za plastjo, kot tančico maye.

 

Mislim da si zgrešil bistvo. Kdo si ti ali pa kdo sem jaz, da bi vedla kaj je resnica in kdo sem jaz da s svojo resnico zarežem nekoga, ki ta trenutek še ni pripravljen uvideti v svoje probleme. če bi to koristlo bi to naredila, z lahkoto, vendar ne, človeka mnogokrat s tem odbiješ, in ker se umakne se vez izniči, in te nima več, ko te rabi. Jaz sem obsedena z resnico in kdaj grozno trpka, vendar se trudim dobiti občutek za to, kdaj bo nekomu to koristlo in kdaj bom samo uničila odnos... ki bi postopoma , počasi lahko korak za korakom odkrival resnico.... o tem govori... se mi zdi... nikoli pozabit spoštovanja, ne resnica za ceno spoštovanja...

[Mihela]

Torej komentar:

 

S tem se strinjam zgolj deloma. Odvisno je od odnosa, okoliščine.

 

...

 

Morda poudarjaš notranje aktivno obliko in zunanje pasivno, jaz pa obratno. Različen princip ali pristop, z istim ciljem.

Zanimivo, prebrala upam, da tudi razumela.

Razumet moraš, da je moja resnica tista, ki je pomembna zame. Da drugim nisem dolžna resnice, jim pa vsekakor nočem dat laži. In resnico se lahko pove na različne načine. In ja jaz verjamem na delo na sebi...vendar, ker delam z ljudmi, moram velikokrat dobro premisliti kako kako stvar povedati, in ali jo sploh povedati, nikoli pa se zlagati, pa reči nekaj kar ni. No nikoli je le premočna beseda, ker sem jaz čist en navaden človek, ma se trudim ne lagat.

Včasih pa sem povedala vse in to še na čist svoj način, brez prilagoditve posamezniku, pa ni blo v redu... še leta kasneje so ljudje ponavljali moje stavke, ki so jih razumeli tako bogo in tako po svoje, da sem se morala hudo zamisliti in se zavedati, da bo treba mal bolj premišljeno govoriti, ne kar prosto po Preširnu... pa še sem kdaj prehita, pa mi kej uide... se učim...

Nisem pa človek za male laži, za bele laži, za obračanje resnice po svoje... to pa ne, če imam vsaj kanček zbranosti.

Aktivistka tudi nisem ne... niti se ne vidim v prihodnosti v teh vlogi... cenim pa aktiviste, ki niso jezni, ki povedo stvari mirno, jih podpro z dejstvi, ne maram, pa sile v aktivizmu... ker glede na moje izkušnje sila samo silo rodi, pa še hitro se nate prilimajo ljudje, ki so v temelju jezni, pa rabijo to jezo sprostit... verjamem v ozaveščanje... in v dober zgled... zato pa rabim delat na sebi, ker trenutno še nisem dobr zgled

Mislim, pa da se razumeva, tako v tem subjektivni resnici, kot v subjektivnosti sprejema resnice...in o tem, da je cilj isti.

[Mihela]

] Sočutnost sama po sebi ni vedno dovolj, če ni vezana na več.

 

 

s tem stavkom se popolnoma strinjam... tisto več je po moje modrost... vendar do modrosti ni tko lahko priti... je treba delat... se strinjam... se strinjam tudi s tem da prijaznost ni vedno najboljša pot... vendar tudi ko si oster, rabiš ohraniti spoštovanje do bitja na katerega si oster... se strinjam da je včasih pretirana prijaznost tisto kar rani in ne zdravi... izkusila na svoji koži večkrat... se strinjam... vendar ohraniti je kljub vsemu potrebno spoštovanje do bitja, katerega moras soočiti s svojimi odločitvami, ki mu niso všeč... marsikaj modrega si povedal... in z večino se strinjam in tudi Peme se bi... zato potrebujemo modrost in zato potrebujemo spoštovanje do soljudi... ja res je sočutje ni vedno nežno, in ne vedno prijazno in jaz moram priznati da imam hudo srečo, da je v mojem življenju par takih ljudi, ki mi stvari povedo direktno... ni mi vedno fanj... ma jih imam rada... ker mi njihovo dejanje pove, da me spoštujejo in da vedno da sem dovolj močna da bom zmogla, da nisem otrok... take ljudi imam res rada.

 

Ne morem pa iz sebe sklepati na vse.

 

Hvala za direktnost.

m

[sin]

da.

spoštovanje je prav tako definirano s stopnjo zavedanja. kdor ne razume vrednosti nečesa, tega ne more ceniti in spoštovati na način kot je morda zanj smiselno.

npr: bušman (se opravičujem, če morda kakšne bušman tole bere ), bi avto na sončne celice verjetno uporabil za dodaten prostor, in ne kot prevozno sredstvo. Morda bi vanj posadil začimbe, ki bi prav dobro uspevale. Vzkaljeno z njegovim zavedanjem in njegovo resnico.

Povest Siddharta to lepo prikaže: imel je vse, a se tega ni zavedal, ni cenil, ker ni mogel, saj ni s/poznal da obstaja nasprotno, pomanjkanje. Dokler ni šel med reveže in videl, da imeti hrano ni nekaj kar je samoumevno. Prav tako je bilo z življenjem, ko je spoznal da obstaja smrt in minljivost.

S spoznanjem raste spoštovanje. Lahko pa se morda tudi zmanjša, ko spoznamo, da smo nečemu dajali prevelik pomen zaradi različnih vzrokov.

 

s tem stavkom se popolnoma strinjam... tisto več je po moje modrost... vendar do modrosti ni tko lahko priti... je treba delat... se strinjam... se strinjam tudi s tem da prijaznost ni vedno najboljša pot... vendar tudi ko si oster, rabiš ohraniti spoštovanje do bitja na katerega si oster... se strinjam da je včasih pretirana prijaznost tisto kar rani in ne zdravi... izkusila na svoji koži večkrat... se strinjam... vendar ohraniti je kljub vsemu potrebno spoštovanje do bitja, katerega moras soočiti s svojimi odločitvami, ki mu niso všeč... marsikaj modrega si povedal... in z večino se strinjam in tudi Peme se bi... zato potrebujemo modrost in zato potrebujemo spoštovanje do soljudi... ja res je sočutje ni vedno nežno, in ne vedno prijazno in jaz moram priznati da imam hudo srečo, da je v mojem življenju par takih ljudi, ki mi stvari povedo direktno... ni mi vedno fanj... ma jih imam rada... ker mi njihovo dejanje pove, da me spoštujejo in da vedno da sem dovolj močna da bom zmogla, da nisem otrok... take ljudi imam res rada.

 

Ne morem pa iz sebe sklepati na vse.

 

Hvala za direktnost.

m

[sin]

Da, da.

 

na zanimivo razmišljanje si me navedla:

 

Resnica je ena čudna "reč" ha ha ha Delo z ljudmi je odgovorno delo. Včasih si priklenemo odgovornosti zaradi naših resnic, namišljenih in ne namišljenih potreb, prepričanj, ki smo jih razumeli in vzeli kot resnico. Recimo: moram biti odgovoren, moram biti pošten, moram biti sočuten, moram biti zbran, moram biti jasen, konkreten, ljubeč, moder, itn.... Se vprašam: Ali je to še vedno resnica, če nas ta resnica omejuje in priklenja? No, vejetno je, je tudi potrebna, ker je pot učenja do absolutne resnice. Ni naključje. Torej JE naša trenutna kao "resnica", a ni absolutna resnica. Je zgolj poslušanje našega nivoja zavedanja ali morda vesti, ki je pogojena z nivojem zavedanja.

 

Torej to ponovno potrjuje to, da stopnja zavedanja in spoznanja, definira globino resnice. Več kot je zavedanja, globja ali bolj resnična bo resnica, če se tako izrazim. Tako kot če gledaš skozi luknjico na drugo stran lesene ograje - bolj kot se oddaljuješ, manj vidiš skozenj, manjša je širina vidnega polja, in bolj kot se približuješ, bolj je vidno polje široko.

Okove za to, da bomo razumeli in spoznali, smo si menda nadeli sami. Tako tudi "resnice". Resnica da moram biti odgovoren na tak in tak način, je zgolj začasna resnica, dokler ne spoznamo, da nam morda to ni potrebno v meri (bolj manj vmes) ali na način (mehko trdo srednje in z vsemi odtenki) kot smo mislili. Da smo morda bolj odgovorni če se manj ali več trudimo, ali samo pustimo, da smo, to kar smo in spuščamo tok energije skozi sebe, tak kot mora priti, do drugega v kolikor smo v odnosu. Bodisi trd, bodisi mehek, bodisi srednje trdo mehek ali izmenjujoč, bodisi sploh ne dosti in smo mi sami prejemniki toka, ki ga spušča on do nas oz. izmenjujemo. Tisti ki pač teče, ker je tak kot teče pravi in točno tak, ki ga tisti, ki je pred nami ali kateremu je namenjem potrebuje.

 

Moški in ženska se poročita. Ona meni da je resnica ta, da mora biti zvesta možu in mora zanj skrbeti tako ali drugače. On meni, da je resnica v vlogi moža precej drugačna. Življenje ju pripelje do spoznanja drugačnih "resnic" o sebi, odnosih, partnerstvu, itn. Podobno je v mnogih drugih odnosih. Trenutno zavedanje posameznika, spoznanja in budnost definira njegovo resnico. Zato so resnice pogosto različne.

 

Osebna omejitev (naše male in velike resnice), ki so potrebne zato da se učimo, ker so vzklajene z našimi vzorci. Vsi se lepo okrancljamo z vse sorte različnimi "pol resnicami" ki jih imenujemo resnice. Ha ahahah in potem drug drugega prepričujemo, kako je naša resnica resnična ali se celo kregamo katera je bolj. No, verjetno vse resnice imajo za dejanja tudi bolj ali manj direktno vidne posledice. Tako s učimo o naših »resničnih« resnicah ha haha

Včasih že ne ločimo več od tega kaj je res naša resnica, ker smo odmaknjeni od pravega sebe ali bolj prave resnice. ha ha Tako se vračamo iskati sebe, svoj resnični jaz ali višji jaz, da spoznavamo svoj namišljene resnice in jih opuščamo, ter živimo bolj resnične resnice, dokler nismo vse bolj v stiku s pravim jaz in nič več ni resnično, hkrati pa je vse še bolj resnično ha haha.

 

Da da, ko govorimo resnico, hkrati govorimo tudi laži, četudi mislimo, da govorimo resnico in se trudimo govoriti jo. Da delujemo v skladu s seboj in svojo trenutno resnico. - in to pomeni, da je tvoja resnica pomembna zate, kot si napisala. Ker ta tvoja resnica je izvor tvoje svetosti, modre energije, nekaj za čemer stojiš, če se tako izrazim.

Nekdo ki se bori za njegovo resnico, pa je njemu pomembna njegova resnica. Je njegova tirnica. Zato je meriti način kako kdo zagovarja svojo resnico lahko težaven. Ker jo vedno merimo s svojo resnico. A resnico se da kljub temu začutiti, ljudje se nanjo drugače odzivajo, kot na recimo moje trenutno blebetanje ha hah Pa tudi dejansko ima vidne posledice. Vidne ko nekoga ubijejo zaradi popačenih predstav resnice in vezanosti na "resnice", ki so zgolj prepričanja za katerimi se skriva strah in upiranje spremembi.

V »resnici« ha ha, mislim da zaučutimo tisto, kar nam osvetljuje aurično polje, in to vzamemo kot resnico, ker je to za nas takrat potrebna resnica. Morda.

 

Da. Se strinjam s teboj, praviš, da silo rodi silo, a mislim, da je to kdaj edini način, ki so ga ljudje v določenem okolju in z vzorci ki jih imajo sposobni sproducirati. Še posebej, kadar je sila način obrambe. Recimo, če otroka posiljujejo, žensko pretepajo, človeka mučijo, je zanj morda edini način, da za svoj obstoj in preživetje uporabi silo do osebe, ki posega po njegovem življenju.

Mislim da osebno nisem kompetenten realno soditi o tem, ali je odločitev človeka v določenih okoliščinah prava ali ne, četudi se je poslužil nekih skrajnih prijemov. Vsekakor pa lahko imam mnenje. Dejansko je realnost nekoga v nekem trenutku njegova realnost. Drugi se v isti situaciji znajde tako, da so posledice manjše, kot prvi, kljub temu, da sta bila v enakih pogojih. Oba pa sta delovala v njunih realnostih in sposobnostih. Dejansko po stopnji njunega zavedanja vzkaljeno z njuno potrebo.

 

 

Zanimivo, prebrala upam, da tudi razumela.

Razumet moraš, da je moja resnica tista, ki je pomembna zame. Da drugim nisem dolžna resnice, jim pa vsekakor nočem dat laži. In resnico se lahko pove na različne načine. In ja jaz verjamem na delo na sebi...vendar, ker delam z ljudmi, moram velikokrat dobro premisliti kako kako stvar povedati, in ali jo sploh povedati, nikoli pa se zlagati, pa reči nekaj kar ni. No nikoli je le premočna beseda, ker sem jaz čist en navaden človek, ma se trudim ne lagat.

Včasih pa sem povedala vse in to še na čist svoj način, brez prilagoditve posamezniku, pa ni blo v redu... še leta kasneje so ljudje ponavljali moje stavke, ki so jih razumeli tako bogo in tako po svoje, da sem se morala hudo zamisliti in se zavedati, da bo treba mal bolj premišljeno govoriti, ne kar prosto po Preširnu... pa še sem kdaj prehita, pa mi kej uide... se učim...

Nisem pa človek za male laži, za bele laži, za obračanje resnice po svoje... to pa ne, če imam vsaj kanček zbranosti.

Aktivistka tudi nisem ne... niti se ne vidim v prihodnosti v teh vlogi... cenim pa aktiviste, ki niso jezni, ki povedo stvari mirno, jih podpro z dejstvi, ne maram, pa sile v aktivizmu... ker glede na moje izkušnje sila samo silo rodi, pa še hitro se nate prilimajo ljudje, ki so v temelju jezni, pa rabijo to jezo sprostit... verjamem v ozaveščanje... in v dober zgled... zato pa rabim delat na sebi, ker trenutno še nisem dobr zgled

Mislim, pa da se razumeva, tako v tem subjektivni resnici, kot v subjektivnosti sprejema resnice...in o tem, da je cilj isti.

[Nada7]

Resnica

Lahko pa eden nekomu šepeta ali pa po nemško govori neko resnico, oni drugi sicer sliši šepetanje, razume nemško; ne zna pa ne šepetat ali ne govoriti nemško, in mu tako ne more odgovoriti. Kaj pa zdaj. Potem mu odgovori na glas ali po angleško, oni drugi pa reče, da se tu šepeta oziroma govori po nemško. Ali pa mu nič ne odgovori ravno zato, oni mu še kar naprej šepeta ali govori po nemško, pa potem tale od neznosne frustracije eksplodira ali kaj ali pa mu po francosko reče, kaj zdaj a se tukaj pogovarjava ali ti meni daješ navodila

 

Ali tako:

Je nekdo bolan, leži v bolnici in se smeji vicem, drugi pa mu pravi :"A veš, ti si pa bolan."

To se mi zdi ne potrebuje razlage.

[Mihela]

 

Povest Siddharta to lepo prikaže: imel je vse, a se tega ni zavedal, ni cenil, ker ni mogel, saj ni s/poznal da obstaja nasprotno, pomanjkanje. Dokler ni šel med reveže in videl, da imeti hrano ni nekaj kar je samoumevno. Prav tako je bilo z življenjem, ko je spoznal da obstaja smrt in minljivost.

S spoznanjem raste spoštovanje. Lahko pa se morda tudi zmanjša, ko spoznamo, da smo nečemu dajali prevelik pomen zaradi različnih vzrokov.

To si si mal po svoje vzel, kletk je veliko, nekatere so tudi iz zlata. Bistveno je, da je soočanje s trpljenjem šele pogoj za sočutje... v budizmu se vse začne s sposobnostjo uvideti trpljenje, ki je del vseh izkušenj.

[sin]

Da.

 

Bistveno je, da je soočanje s trpljenjem šele pogoj za sočutje... v budizmu se vse začne s sposobnostjo uvideti trpljenje, ki je del vseh izkušenj.

 

-

We should never underestimate our power to influence the evolution of the world. Each of us is an integral part of the Collective Consciousness of Humanity. When one person evolves spiritually, the Collective Consciousness evolves as well. Whenever even one person increases compassion and opens their heart to unconditional love, he/she raises the vibrational frequency of the World. As the Collective Consciousness evolves, so too shall each individual. A quote from Bette Reese says it all: “If you think you’re too small to be effective, you have never been in bed with a mosquito.”

 

Govinda

https://www.facebook.com/elevatefilms

[sin]

[Mihela]

WHAT ARE WE PRACTICING?

The painful thing is that when we buy into disapproval, we are practicing disapproval. When we buy into harshness, we are practicing harshness. The more we do it, the stronger these qualities become. How sad it is that we become so expert at causing harm to ourselves and others. The trick then is to practice gentleness and letting go. We can learn to meet whatever arises with curiosity and not make it such a big deal.

Peme Chodron

[sin]

Fajno.

 

Bom uporabil kar tvoj priročen citat:

 

WHAT ARE WE PRACTICING?

The painful thing is that when we buy into speciism, we are practicing speciism. When we buy into thinking that we can kill, torture and eat animals because we "must", we are supporting practicing killing and torturing. The more we practicing speciism, the more we become speciist. How sad it is that we become so expert at causing harm to ourselves and others. The trick is to practice gentleness, love, supporting life, veganism and letting go animals. We can learn to meet whatever arises with curiosity and don't have to kill anybody for that. Killing animals or being a reason for killing and torturing animals, IT IS a big deal!

~ sin

 

WHAT ARE WE PRACTICING?

The painful thing is that when we buy into disapproval, we are practicing disapproval. When we buy into harshness, we are practicing harshness. The more we do it, the stronger these qualities become. How sad it is that we become so expert at causing harm to ourselves and others. The trick then is to practice gentleness and letting go. We can learn to meet whatever arises with curiosity and not make it such a big deal.

Peme Chodron

 

"The same people who are murdered slowly in the mechanized slaughterhouses of work are also arguing, singing, drinking, dancing, making love, holding the streets, picking up weapons and inventing a new poetry." ~ Raoul Vaneigem

 

"If slaughterhouses had glass walls, everyone would be a vegetarian." ~ Paul McCartney

[Mihela]

Fajno.

 

Bom uporabil kar tvoj priročen citat:

 

WHAT ARE WE PRACTICING?

The painful thing is that when we buy into speciism, we are practicing speciism. When we buy into thinking that we can kill, torture and eat animals because we "must", we are supporting practicing killing and torturing. The more we practicing speciism, the more we become speciist. How sad it is that we become so expert at causing harm to ourselves and others. The trick is to practice gentleness, love, supporting life, veganism and letting go animals. We can learn to meet whatever arises with curiosity and don't have to kill anybody for that. Killing animals or being a reason for killing and torturing animals, IT IS a big deal!

~ sin

 

 

 

 

 

kaj je speciism? grozen občutek imam da si zlorabu Peme... meni je včasih zelo težko biti ob aktivistih... ker je v globini bitja čutiti neko napetost, neko napadalnost... niso vsi ljudje, ki jedo meso... napeti in napadalni... le naučeni so takega življenja in ne pomislijo da je drugačno tudi okej...spremembe so pa za vse nas zelo težke... nagnjeni smo k ohranjanju statusa quo in če jih bomo ljudje, ki tega ne odobravamo posiljevali z napetostmi in občutkom krivde... daleč ne bomo prišli...vse velike spremembe gredo skozi čas...potrebno je ozaveščanje, biti zgled, delati na sebi, spreminjati svoj mali svet in tko postopoma vse večjega... rabimo tudi aktiviste... sam nej oni svojo napetost prvo predelajo pr sebi in ne uporabljajo aktivizem za njeno sproščanje... Peme sporoča o tem, tej notranji sproščenosti... nenapadalnosti... od tu gremo dalje... tko da vsak mora prvo vase pogledat... ne da v meni ni napetosti, včasih je tolk, da bi kričala, vendar na njenem zavedanju je potrebno delati...