Quotes of the week

[Lisbona]

"Zavidajo mi,ker si upam živeti,kakor mi je všeč.Nadarjenost,uspeh in bogastvo ti odpustijo,samo sreče ne odpuščajo."

 

 

Hans Habe

[Milf]

Ona ma dolgi jezik, jaz pa hitro roko...

[mayan]

Sometimes not knowing what you want, is enough to go on.

 

After you,

The Universe

 

(Sure beats waiting around for an epiphany, huh.)

[Lisbona]

"Brez ljubezni še živimo, a samo živimo.Brez želje po ljubezni,pa si tudi te besede ne moremo lastiti več."

[mayan]

"Brez ljubezni še živimo, a samo živimo.Brez želje po ljubezni,pa si tudi te besede ne moremo lastiti več."

 

 

[Milf]

"I hate turtlenecks. I have such a weak neck. Plus if you wear a turtleneck it's like being strangled by a really weak guy ... all damn day. And if you wear a turtleneck and a backpack it's like a weak midget trying to bring you down."

[mayan]

You can always ask yourself what the "wisest you" would do...

 

And prepare to be astounded.

 

Clearly,

The Universe

 

 

(Just don't answer back out loud, or you may raise a few eyebrows.)

[Lisbona]

"Jej dokler imaš,kajti nikoli ne veš,kdaj boš imel spet to priliko."

[Lisbona]

Dao sam ti jednu dobru godinu života, najbolju možda.

Veliki vračevi medicine rascjepe grudi kao naranču i spuste novo srce u njih, pažljivo, rastvorenih šaka kao da vraćaju vrapčića u gnjezdo, razdvoje skalpelom;svjetlo od

tame u mutnom jezgru zjenice;bajaju,pokrenu nepokretno,čudotvore

nad ljudima;pa opet....Ni oni nemogu da mi vrate moju otrgnutu devetnaestu godinu.

Nikad više.

Ali, proklet da sam, ja sam barem imao dvadesetu i dvadesetprvu, i još neke dvadesete i tridesete, za razliku od dječaka na čije crno uokvirene fotografije svakog dana nailazim na posljednjim stranicama štampe. Oni ostadoše u devetnaestoj, zaljubljeni, zaigrani, zbunjeni, ne dospjevši da svoje olovne vojnike odvoje od olovnih zrna, podmetnutih im u džepove tako bezbožnički.

Ne brate Kaine, ne zovi me u polje;ne mami me da zalud prošetamo minskim poljem moj grešni sivomaslinasti brate;poturi nekog drugug dobrovoljca na branike svoje neprilagođenosti i nesposobnosti, okači neku drugu metu na svoje kartonske bedeme.

Nema mojih u ovom ratu naših. Znam ne može to tek tako...čičak izdaje, kači se ove jeseni na sve strane, i meni će ga već neki mangup priljepiti na leđa, onako u prolazu, sve tapšući me po ramenu prijateljski.

Razmišljao sam o tome koga izdati kad mi ostane da biram između nas dvoje: žalim, ali prestar sam da bih izdao sebe još jednom.

Odjebi JNA. Dosta je bilo!

Djordje Balasevic

 

[nimbus]

novoveški filozofi so mi všeč v njihovem pristopu. najbolj zanimivi so zaključni pasusi in to ne samo zaradi pomena izrečenih besed saj veliko bolj razkrivajo njihov karakter, držo, pogled na svet če hočete. v tem smislu sta pri svojih trditvah precej blaga predvsem descartes in spinoza. gre se za izrekanje, ki ne kliče po odobravanju. no, tkole descartes zaključi svojo razpravo o metodi.

 

"Sicer pa tukaj ne želim posebej govoriti o napredku, za katerega upam, da ga bom v prihodnje dosegel v znanostih, niti se ne bi rad pred očmi javnosti zavezoval z obljubami, ki jih morda ne bom mogel izpolniti. Naj povem le to, da sem preostanek svojega življenja trdno odločen prebiti v prizadevanju da se dokopljem do takšnega spoznanja narave, iz katerega bo mogoče v medicini izpeljati bolj zanesljiva pravila, kot smo jih poznali doslej; in da me moje nagnenje tako močno odvrača od slehrnih drugih načrtov – predvsem takšnih, ki bi nekomu koristili le tako, da bi drugim škodovali – da jih, vsaj mislim, ne bi mogel uspešno izpeljati, pa čeprav bi me okoliščine prisilile k ukvarjanju z njimi. S tem javno izjavljam, da prav dorbo vem, da ne morem z ničemer pripomoči, a bi kaj veljal na tem svetu; vendar si tega tudi ne želim. Zmeraj bom čutil večjo hvaležnost do ljudi, po zaslugi katerih bom nemoteno razpolagal s svojim časom, kakor pa do tistih, ki mi bodo ponujali najbolj častne službe na zemlji."

 

Descartes, Razprava o metodi

 

[Lisbona]

"Beg pred seboj,je vedno tek v majhnem krogu,tek okoli sebe."

[nimbus]

"Vse govorjenje o dobroti in dolžnosti, vsa ta nenehna zbadanja vznemirjajo in dražijo poslušalca – rajši pretuhtaj, kako da Nebo in Zemlja ohranjata svoj večni tek, sonce in mesec svojo luč, zvezde svojo razsvetlitev, ptice in laznina svoje trope, drevje in grmišče svoje rastišče. In tudi to se nauči, da boš vodil svoje korake z Notranjo močjo, da boš sledil teku, kakor ga Narava postavlja; in kmalu se ti ne bo treba mučiti naokrog in razglašati dobroto in dolžnost… Labodu ni potrebna dnevna kopel, da bi ostal bel."

 

Laotse

[Lisbona]

"Ne obstaja psihiater,ki bi vam pomagal tako kakor pes,ki vam poliže lice."

 

Ben Williams

 

"Če verjamete v raj in pekel,potem bo vsak pes,ki ste ga poznali v raju.Ljudi bo tam zelo malo."

 

James Thurler

 

"Psi imajo radi svoje prijatelje,a grizejo sovražnike.Za razliko od njih, so ljudje nesposobni za iskreno ljubezen in neprestano mešajo ljubezen in sovraštvo."

 

Sigmund Freud

 

 

[nimbus]

"Zdrava pamet je od vseh stvari na svetu najpravičneje porazdeljena: vsakdo je namreč prepričan, da je z njo dovolj bogato obdarjen; tako si je celo tisti, ki v vsem drugem zlepa niso zadovoljni, navadno ne želijo več, kot jo premorejo. Malo verjetno je, da bi se vsi ljudje motili; to prej pričuje, da je zmožnost pravilne presoje in razločevanja med resničnim in zmotnim – tisto, čemur pravzaprav pravimo zdrava pamet ali razum – po naravi enaka pri vseh ljudeh, in da različnost naših mnenj ne izvira iz tega, ker bi bili nekateri razumnejši od drugih, marveč je njen vzrok le v tem, da svoje misli vodimo po različnih poteh in ne upoštevamo istih stvari."

 

Descartes, Razprava o metodi

[unis]

Mene me pa je descartes naučil, da sem osel, ki gre samo enkrat na led, če bo drugim povedal kje je led na katerem tako drsi kot meni

 

 

pa moj današnji quote:

 

samo enkrat sem prdnil tako, da sem se usral.

 

Pred napačnim gospodom

 

 

aja pa punce nonstop prdijo samo so hinavke in ne nardijo tako naglas.Ma jzt zavoham vsak moj prdec

[Lisbona]

"Velike bolečine iščejo velike duše in samo velike duše trpijo velike bolečine."

 

Božidar Kneževič

[nimbus]

tale je glih za mnogotere lunatike. Kant v Kritiki praktičnega uma poda znameniti stvaek (Zwei Dinge...) tj., dve stvari navdajajo čud z vselej novim in naraščujočim občudovanjem in strahospoštovanjem, čim pogosteje in vztrajneje se razmišljanje z njima ukvarja: zvezdnato nebo nad menoj in moralni zakon v meni. No, drugi odstavek sklepa pa začne...

 

"Toda, občudovanje in spoštovanje sta lahko sicer vzpodbudi za preiskovanje, ne moreta pa nadomestiti njegove odsotnosti. Kaj moramo torej storiti, da bi se tega preiskovanja lotili na način, ki je koristen in primeren sublimnosti predmeta? Navedimo zglede za svarilo, a tudi za posnemanje. Opazovanje sveta se je začelo z najčudovitejšim prizorom, ki ga sploh lahko predstavljajo človeški čuti in za katerega ima naš razum še moč, da mu sledi v njegovem širokem obsegu, končalo pa se je - z astrologijo." Kant kiks ezzz

 

Najčudovitejši prizor. Recimo, da je evolucija zvezna in recimo, da so naši predniki bile res opice (sem hotu zdele ovce napisat ). No in opice so večkrat pogledale v zvezdnato nebo, ampak četudi zvezna spremenljivka, je vseeno enkrat prvič. In ta sublimni trenutek čudovitega prizora se je zgodil v človeški prazgodovini, verjetno nekje v subtropskem deževnem gozdu, ko je opica-človek, ne samo pogledala proti večernemu nebu, temveč hkrati obstala in obnemela. Za trenutek. Rad bi videl tisto opico... ker zdaj imamo pa celga f*ka. Povej mi kdaj si rojen in povem ti kdo si. :xx!: Sto ljudi, sto čudi. Ne verjame v krista, ne verjame v boga, ne verjame v cerkev... ma, boga mi, ne verjame v 9/11, ne verjame v človeka na luni, ne verjame v človeka sploh, ma ne verjame nič. A MA NAČ. A v horoskop pa. To pa. Jao, jao. Sto ljudi, sto čudi.

 

[Lisbona]

Najčudovitejši prizor. Recimo, da je evolucija zvezna in recimo, da so naši predniki bile res opice (sem hotu zdele ovce napisat ). No in opice so večkrat pogledale v zvezdnato nebo, ampak četudi zvezna spremenljivka, je vseeno enkrat prvič. In ta sublimni trenutek čudovitega prizora se je zgodil v človeški prazgodovini, verjetno nekje v subtropskem deževnem gozdu, ko je opica-človek, ne samo pogledala proti večernemu nebu, temveč hkrati obstala in obnemela. Za trenutek. Rad bi videl tisto opico... ker zdaj imamo pa celga f*ka. Povej mi kdaj si rojen in povem ti kdo si. :xx!: Sto ljudi, sto čudi. Ne verjame v krista, ne verjame v boga, ne verjame v cerkev... ma, boga mi, ne verjame v 9/11, ne verjame v človeka na luni, ne verjame v človeka sploh, ma ne verjame nič. A MA NAČ. A v horoskop pa. To pa. Jao, jao. Sto ljudi, sto čudi.

 

 

 

 

Sj je vseen v kaj kdo verjame ali s čim se tolaži.

Važno je v kaj ti verjameš ..ti,ti,ti,ti..Edino ti si važen.

 

Pa smešen si.Vedno bolj.

 

 

"Vsakemu se najbolj poda tisto,kar je prav njemu lastno."

Ciceron

[nimbus]

tole je kar dobr povedan. važn je samo kaj veruješ ti, ker tvoj svet je edini svet, ki ga poznaš. drevesa, ki je padlo na kitajskem, pač nisi opazovala in zate ne obstaja. pa se vsedem v kot in razmislim v kaj verjamem. ker to je vera. in v tem mojem malem svetu verjamem, da nisem to telo, ki gre vedno z menoj naokol, firbčno kot je, in mi neprestano sledi. in verjamem, da tudi tisto kar počnem (you name it) nisem in da je to, več ali manj, samo poslanstvo tega mojega zvestega spremljevalca. verjamem pa, da sem tista misel, ki ti mimogrede zdajle piše post, in na trenutke dosega ter presega na svetlobna leta oddaljena ozvezdja in se ob utišanih čutnih dražljajih vedno kaže umirjeno, stanovitno in spokojno. tko... to je moja religija.

 

sej veš... nimbosho and stuff sam se še ne kažem ljudem, ker še nimam ašrama pozidanga in jih ne bi meu kam dat

 

[nimbus]

naravna skladnost in urejenost sveta seveda ne omogočata deduktivnega sklepa za obstoj boga, je pa pričujoče pisanje vseeno vredno naše pozornosti:

 

»Majhne in nerazmišljujoče duše seveda lahko devajo v nič dela Previdnosti, saj ne razumejo niti se ne marajo potruditi, da bi razumele njihovo lepoto in red. Toda tisti, ki obvladajo pravilno in vseobsegajoče mišljenje in so hkrati navajeni razmišljati, ne morejo dovolj občudovati božanskih sadov modrosti in dobrote, ki sije skozi ureditev narave. A katera resnica tako močno prešinja duha, da ji kljub miselnemu odporu in hotenemu mižanju ne more ubežati in jo uvidi? Ali je torej čudno, če večina ljudi, ki se pretežno ukvarjajo s poslom ali uživanjem in ni vajena odpreti oči svojega duha, ni popolnoma prepričana in ne vidi razvidnosti božje biti, kar bi lahko pričakovali od razumnih bitij?«

 

George Berkeley, Razprava o načelih človeškega razuma

 

[Lisbona]

tole je kar dobr povedan. važn je samo kaj veruješ ti, ker tvoj svet je edini svet, ki ga poznaš. drevesa, ki je padlo na kitajskem, pač nisi opazovala in zate ne obstaja. pa se vsedem v kot in razmislim v kaj verjamem. ker to je vera. in v tem mojem malem svetu verjamem, da nisem to telo, ki gre vedno z menoj naokol, firbčno kot je, in mi neprestano sledi. in verjamem, da tudi tisto kar počnem (you name it) nisem in da je to, več ali manj, samo poslanstvo tega mojega zvestega spremljevalca. verjamem pa, da sem tista misel, ki ti mimogrede zdajle piše post, in na trenutke dosega ter presega na svetlobna leta oddaljena ozvezdja in se ob utišanih čutnih dražljajih vedno kaže umirjeno, stanovitno in spokojno. tko... to je moja religija.

 

Ja.Edino,kar šteje je, v kaj ti veruješ.

Res je.Moj svet je vse kar poznam.

In ne moti me,če nekdo verjame ali veruje v venero ,ki je na njegovem soncu v ovnu,ali če verjame v sv.Rešnje telo ,Jezusa ,v drevo na obrobju gozda,Alaha ali Budo…Važno je,da vidi luč na koncu predora in ,da mu je zaradi njegovega verovanja lažje biti njegovo bitko……

Nismo postavljeni na svet ,da obsojamo druge,ker ne mislijo naših misli,ker dojemajo stvari drugače kot mi..

 

Tvoja religija je itak specialna. To že dolgo vem.

 

Moja pa se skriva v tem preprostem stavku;«Če je Bog za mene,kdo je zoper mene?«

A ni globok ta stavek???Meni pomaga v dneh ,ko sem na tleh in mislim,da se je svet obrnil proti meni..

 

Še vedno pa je moja mala obsesija- astrologija."Povej mi kdaj si rojen in povem ti kdo si."

Če verjameš.

[Lisbona]

»Ker ni enega človeka na svetu,ki je kot dete sanjal o tem,do bo živel v predmestju Ljubljane,na dvanajstem štuku,v dvoinpolsobnem stanovanju,s petčlansko družino in pogledom na sosedji blok.Nobeno dete ni sanjalo o tem,da bo preživelo otroštvo pred blokom na klopci…Nobeno dete ni sanjalo o tem ,da ga bodo trideset let ljudje gledali postrani,ker ne bo znalo pravilno naglaševati kurčevih slovenskih besed.«

 

Goran Vojnović-Čefurji raus.

 

Fajn branje.Priporočam.Res x!x

[dbk]

"Ta noc nije bila moj dan." K. Bozgo

[nimbus]

"Make love, not peace."

 

nimbosho

[Lisbona]

"Biti srečen doma je končni rezultat vseh ambicij."

 

Samuel Johnson