kompleksi, fobijice, in podobno

[Marsa]

Mi tud klet 1, 2.

 

A daj!!!

Hoces reci da imam totalno sreco pol, ko se vsaj morskega dna ne bojim?

tega se pa res ne... mi se folk po plazi 'tezi', da ni kul tolk dalec plavat.

men pa je dbest, ko ni nikogar v blizini, pa pol prevale pa salte pa tak delam cist 'sredi' morja.

[Surangeni]

Fobije hm ne vem če imam, strahov pa kar nekaj - bolj sem jih mela, npr. pri 2 letih sem se bala dotaknit balona, ki je malo že spustil (taka grozna gobasta "koža"), ali pa ko je mami imela strgano najlonko sem menda tulila ali če je v gozdu bila na moji potki kakšna vejica, nisem hotela čez

 

v oš smo se bali "bele ženske", ki naj bi strašila naokoli,

 

zdaj pa se bojim predvsem zahrbtnih ljudi :xx!:

[Surangeni]

Uf sem imela sanje, ko sem bila mala, da se glave sekajo. Ful velikokrat sem to sanjala. Ali da me kdo lovi ki mi hoče glavo snet. Zato, ker sem enkrat 6 -let sem mela v trgovini vidla revijo in jo prelistala in je not bila skica človeka z glavo na štoru in sekira, ki se mu približuje . Verjetno karikatura a takrat sem to čist drugač vzela. ALi da se značke kar v kožo zapikavajo. Pa nič ne boli

 

No zdaj pa me zmrazi, ko pomislim, da bi se z ostrim rezilom porezala. >Ali da bi si uč porezala /en slajdek stran) :xx!:

[enaeva]

No, Marsa, .... fovš sem ti

Ful rada plavam, jaz bi kar cel jadran preplavala...moram pod kakšno hipnozo al pa kej takega, da bom lahko uživala, da me pozdravijo te ultrafobije. v stella marisu, kjer imajo neko mrežo (bolj fake), sem na sredini zaliva, kjer ni noben plaval, delala mrtvaka in doživela neverjetno izkušnjo. kot bi lahko čutila popolno ločenost telesa od duše, hm, zavesti. telo sem čutila kot nek kos mesa, ki ga morje nežno pozibava. takrat sem naredila preizkus. vprašala sem se, kako bi bilo, če bi zdej priplaval morski pes. in sproščen odgovor je bil: nič, pač opazovala bi, kako trga meso s telesa. sploh nisem čutila, da bi bilo to telo moje in zato tudi nobenega strahu. to je bilo res prav posebno stanje. moram enkrat probat tiste komore za lebdenje na vodi, al kako se že reče. mislim, da je tam notri ful slana voda in te zato drži nad gladino, mislim ne v zraku. ja Marsa, če uživaš v vodi tako kot jaz, maš res veliko srečo, ker je najlepše, ko se v tiste obalnem vrvežu lahko karnaenkrat odklopiš, odplavaš v svoj morski svet...oh, ja...

[matjazz]

<{POST_SNAPBACK}>No, Marsa, .... fovš sem ti

Ful rada plavam, jaz bi kar cel jadran preplavala...moram pod kakšno hipnozo al pa kej takega, da bom lahko uživala, da me pozdravijo te ultrafobije. oh, ja...

 

Hipnoza ne pozdravi fobije, ampak jo samo potisne globlje v tvoje telo. Pojdi rajši k zdravilcu kot pa k hipnotizerju. Sej o tem kaj je hipnoza sem že pisal ....

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}> ja Marsa, če uživaš v vodi tako kot jaz, maš res veliko srečo, ker je najlepše, ko se v tiste obalnem vrvežu lahko karnaenkrat odklopiš, odplavaš v svoj morski svet...oh, ja...

ocitno uzivam en picek bolj kot ti v vodi.

Ja, mam sreco.

Ko sem bila stara kakih 5 let, sem plavala cez zaliv in se na oni strani igrala pri svetilniku... nikol me ni blo strah vode, morskih psov in vsega... se cist prepustim, me sciti neptun.

ne mi bit fous, jaz pa kje drugje ne uzivam, kjer ti.

 

<{POST_SNAPBACK}>Sej o tem kaj je hipnoza sem že pisal ....

super pol pa ze vse vemo a ne.

[matjazz]

<{POST_SNAPBACK}>

super pol pa ze vse vemo a ne.

 

Kja točno s tem misliš ?

[Marsa]

ugani.

[kamikaze]

hja....a so eni spet polni nasvetov?

 

 

[enaeva]

Mogoče se moram pa jaz mal s tem Neptunom pogovort Neki v stilu: dragi Neptun, prosim, da odženeš vse tiste kužije daleč na odprto morje, ker sem trenutno zelo zaposlena z morskim svetom blizu obale. Prosim, da mi rezerviraš obalo v krogu enega kilometra

jaz pa sem si razlagala, da s se pri hipnozi nekako virtualno soočiš s svojim strahom in se ga na tak način rešiš. v mojem primeru seveda ne bi bilo pametno, da grem plavat med morske pse, da bi se rešila strahu. No sej bi se ga verjetno rešila, pa telesa tudi, ker bi me popapal.

Si pa ne predstavljam, s kakšno metodo bi to opravil zdravilec. Matjazz?

[matjazz]

Samo dajem nasvete. Zaradi morskih psov se ti pa ni treba bat. Baje jih ni v Jadranskem morju. Pa tudi, tam kjer so drugje po svetu so pa ponavadi opozorila.

[El Nino]

Se morem pohvalit da sem se že rešil moje fobijice.... ti'll next time

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Mogoče se moram pa jaz mal s tem Neptunom pogovort Neki v stilu: dragi Neptun, prosim, da odženeš vse tiste kužije daleč na odprto morje, ker sem trenutno zelo zaposlena z morskim svetom blizu obale. Prosim, da mi rezerviraš obalo v krogu enega kilometra

pomaga ce je nekoga bolj strah kot tebe... lazje vidis kok je tvoj strah brezvezen.

 

Sam da strah pred vesho je bolj butast kot pred vodo... velik ljudi se boji vode.

To majo ze tamali - brez kakih slabih izkusenj predtem - ne mores verjet...

 

Jaz imam z neptunom same strasansko dobre aspekte, en kup trigonov in celga boga.

Tko da, ce kje, se v vodi varno in dobro pocutim.

In ce tko, mi je vseen, ce ta hip umrem - pac me bo pozrl morski pes, sam pac... kar odplavam, kot da me ni... telesa...

vcasih sred morja prevale delam, pogledam 'dol', se spomnim na frendic par panicnih, pa se sam posmejim.

pridejo ribe do mene, jata, pa sem med njimi in se ufuram, da stekajo, da sem 'njihova', vodna, neptunja.

pridejo grickat mojo kozho. jih je ful, jih stejem, kakih 30. Klicem mitjo, da pride, ker mi ne verjame, da vsak dan sred morja tiste ribe pridejo...

kot da bi bli zmenjeni... kar tam smo.

 

kako naj me bo strah sploh?

 

*

 

sem se pa 'bala' galeba, "ker mi bo izkljuval oci na odprtem morju".

[principesa]

mam fobijo ugledat prazno denarnico... kompleksov pa nimam

[cigancica]

fobija,ja....pred bolnicami :xx!: :xx!: :xx!: zobozdravniki,doooolgimi hodniki,belimi ziiidi :xx!: ogromnimi zaprtimi shoping centri :xx!:

[El Nino]

<{POST_SNAPBACK}> mam fobijo ugledat  prazno denarnico...     kompleksov pa nimam  

 

js pa za polno denarnico... morem prec praznit začet če je polna

[kokica]

<{POST_SNAPBACK}>js pa za polno denarnico... morem prec praznit začet če je polna  

 

Joj, kako sva si podobna.........

[El Nino]

hehe kokica ma sej sva ovna

[megi*]

Jst pa nikol ne maram stat pod npr. žerjalom, ali čim kar bi lahko dol padlo. Nervirajo me tudi razne omare ali pa police nad posteljo, ker mam skoz filing, da bo to dol name zgrmel. Tko da je prov tečno, če se kdo sprav, tko čist ležerno, pogovarjat pod žerjalom, jst pa skoz gor pogledujem, pa se umikam.

 

Druga zoprna stvar se je pa razvila v zadnjem letu... enim ljudem ne morem gledat v oči. Če se naprimer obrnem in me oseba (ne pri vseh) gleda direkt v oči, me neki totaln zvije v želodcu - kt en krč- pol me pa kar mal šejkne in morm nujno stran pogledat.

 

Ful neprijetno, pa ni mi jasn od česa je to odvisn, ker se niti slučajno ne zgodi pri vseh - al pa samo pri neznancih - pač pa kar tko brez prave logike.

[enaeva]

Megi, a to je pri istih ljudeh skos tko, al različno?

Tole s padanjem tudi mene moti. Ne morem imeti na primer sliko al pa kej druzga na steni nad posteljo obešen. Ko sem bila še mula in je bila moja soba polna posterjev, se je en sredi noči v popolni tišini odlepil in pristal na moji glavi. Jao :OO!: kolk sem se takrat ustrašila in zdej nič ne sme viset nad glavo.

Me je pa ful strah, če koga vidim, da se preveč nagiba skozi okno, ali pa če sedi na kakšni ograji, na drugi strani pa par metrov višine. Čist zamrznem. Sama lahko visim skoz okno, plezam po ograji, ampak ko vidim koga drugega, mi kar slabo rata, pa tudi če ga ne poznam. Ko sem enkrat mamo gledala, ko se je nagibala skozi okno, se mi je kar vrtelo.

Madonca, ko berem vaše poste, ugotavljam, da imam en kup fobij

[Osamljena]

Mene je pa full strah teme. Večkrat me je strah spati, če imam pretemno sobo. Nikoli ne grem po temi v klet, ker skoz razmišljam, da me nekdo čaka v kleti, da me bo zgrabil.... Se pa tud full bojim kač. Nedavno nazaj sem pri babici videla kačo;gada- za mojo babico čisto nedolžno živalco. Postala sem zelooo panična in obiski pri babici postajajo vse redkejši

[Surangeni]

Sem se spomnila - če vidim po tv ali v živo koga, ki stoji na visokem, me začnejo podplati BOLET - prav fizično.

 

In podplati me začnejo srbet poleti, ko je čas potovanj. Sam hm - to pa že ni fobija

[Surangeni]

Moram pa dodat, da vse to, kar tukaj laično poimenujemo fobije - le - to v pravem pomenu besede niso (sori, malo poklicne deformacije) - pri bolezenskih fobijah se pojavljajo naslednji znaki: hladen pot (adrenalin), tresenje, povišan srčni utrip, ohromelost telesa, lahko omedlevica, bruhanje. Pa še kaj, a mi zdaj ne pride na misel. Ljudje s fobijo imajo te težave ne le pri direktnem soočenju s predmetom fobije, ampak tudi pri pogovoru o tem predmetu ali pogledu na ta predmet (slike, tv...). Preganjanje fobij poteka s pogojnimi refleksi a v take detajle ne bi šla.

[rachek]

<{POST_SNAPBACK}>Mene je pa full strah teme. Večkrat me je strah spati, če imam pretemno sobo. Nikoli ne grem po temi v klet, ker skoz razmišljam, da me nekdo čaka v kleti, da me bo zgrabil.... Se pa tud full bojim kač. Nedavno nazaj sem pri babici videla kačo;gada- za mojo babico čisto nedolžno živalco. Postala sem zelooo panična in obiski pri babici postajajo vse redkejši 

Jaz sem videl eno zelo lepo kačo v Paklenici, ko smo sestopali z Aniča kuk (preplezal 350metersko Moseraško z oceno 5c ), najverjetneje je bil modras. Sem samo obstal, popolnoma brez strahu in se je odplazil mimo mene, 30 cm proč od mene, tudi čisto mirno, brez strahu. Tako da ne vem, zakaj se folk tehle kač toliko boji, so prav luštne živalce.

 

Kar pa se tiče teme in kleti: ne glej televizije. Jaz sem se tudi krneki bal skoz pa to, sploh v kleti sem imel skoz neke strahove, še kot otrok. Tudi kot odraslega me je recimo na Piramidi ali Kalvariji skoz spremljal nek čuden občutek, kot da bo od nekod nekaj skočilo in ..... Skratka, odkar ne gledam televizije, hodim mirno ob 12ih ponoči po Kalvariji (od zadaj, po gozdu, spredaj je vinograd in svetloba od mesta - za tiste, ki ne poznate), enako, kot podnevi, brez čudnih filingov. Prijatelj iz AO sploh nima TV sprejemnika doma (žena in 2 majhna otroka, eden pa je že šel od doma) in pravi, da so na TV itak same neumnosti. Sem pred kratkim bral eno knjigo od Luise L. Hay in ženska piše o neki radijski postaji v ZDA, ki je v poročilih imela samo dobre novice in je žal propadla. Človeštvo, sploh zahodnjaki, je zasvojeno s slabimi novicami in nasiljem po TV, kar ima seveda psihološke posledice na ljudeh, menim, da predvsem v podzavesti (vsepovsod se dogaja kriminal in nasilje, v temi me lahko nekdo čaka in me zgrabi, v gozdu živi hudoben volk, ki me bo napadel .... ), ker, enostavno: te stvari *morajo* *od nekod* priti.

[enaeva]

Uaa, sploh nisem vedla, da je modras tolk lep , ampak ima pa res tak alarmanten vzorec in kar razumem, kako je lahko nekatere strah, ko vidijo kačo.

Hja, tudi v Nemčiji je en cajtng, ki se je odločil samo o pozitivnih stvareh pisat, dočakal samo drugo številko.

Osamljena, tvoji strahovi so prav "zdravi". Strah te je teme, sej kul, se vsaj ne boš zaletela v kakšno steno ali pa na pol odprta vrata, prav tako v kleti. Enako s kačami. Po mojem tvoji strahovi sploh niso škodljivi ampak le preventivni, tko da se ne bi sekirala na tvojem mestu. No, razen če jih čutiš kot škodljive