PO SMRTI

[newagegoga]

Pozdravljeni!

 

Imela sem najboljšo prijateljico, ki me je pred kratkim zapustila in odšla v drugo dimenzijo. Bila je ena najbolj duhovnih oseb, ki sem jih kdaj srečala v svojem življenju! V vsakemu človeku je vedno našla nekaj dobrega, tudi takrat, ko se je vsem zdelo, da to ni možno! Skupaj sva duhovno rasli, sva naredili reiki II stopnje, meditirali - skratka, popolnoma me je razumela in jaz njo. Brezpogojna ljubezen. Žal, je zbolela za rakom in se je deset let bojevala z to boleznijo, niti enkrat samkrat se ni potožila na bolečine niti na svojo usodo. Borka, kakšno ne srečaš vsak dan!

Ko je še bila zdrava, sva veliko debatirali o posmrtnem življenju in sva sklenili, da bo tota, ki prva umre, našla načina, da se javi oni drugi in ji "pove" če je kaj na "oni strani" in če se počuti dobro. Zdaj počasi mineva že 8. mesec od njenega odhoda, toda, nič se ne dogaja... Ali pa sem jaz preveč prizemljena, da bi občutila njene vibracije... Mogoče se vam bo to kar pišem zdelo smešno, toda, meni ni, ker sva s prijateljico bile zelo močno povezani in sva trdno verjeli v onstranstvo... Ker sem drugače zelo intuitivna oseba, in pogosto ujamem vibracije ( tudi take, ki jih ne bi hotela ), mi ni jasno, kje je prišlo do kratkega stika?

Prepričana sem, da ni konec vsega, ko človek enkrat za vselej zapre oči - le da bi rada vedela, da je res tam, kje bi morala biti - obkrožena s svetlostnimi bitji...

 

LP

Popravljeno 19. junij 2005 -> newagegoga

[Marsa]

zelja je naveza.

ko odides, vse pustis za sabo.

to je dobro.

 

ali bi ti bilo kul, da frendica zaradi tebe ostaja v *teh krogih*?

 

Ko bos spustila zheljo, pricakovanje, *dogovor*, se ti bo ze javila.

 

na tak ali drugacen nacin.

[Ksenia]

in čas je relativen pojem ki obstaja samo tu

[Marsa]

in:

 

'CAS NI OVIRA, TEMVEC SREDSTVO ZA URESNICITEV MOZNEGA.'

(I ching)

[Marsa]

wow, zelo dobro si ubesedila in vsec mi je tvoja iskrenost in zrelost.

[newagegoga]

Hvala za odgovore, toda mislim, da nekaj moram povedati! Moj namen niti ni bil, da je zadržujem v tej naši dimenziji, jaz sem ji itak že v kratkem času po smrti zaželela iskreno in varno potovanje v svetlobne sfere, ker si je končno zaslužila mir in odrešitev od svojih muk... Gre le za to, da bi rada vedela, da je dobro, če me razumete... Vso svoje življenje je porabila zato, da je skrbela za druge ( od povoženega ptiča na cesti, bolnega soseda, moža, otrok, itn. ), sama pa nikoli ni bila deležna takšne ljubezni...

 

Lep dan vam želim!!!

[principesa]

Prepričana sem, da ni konec vsega, ko človek enkrat za vselej zapre oči - le da bi rada vedela, da je res tam, kje bi morala biti - obkrožena s svetlostnimi bitji...

LP

popolnoma te razumem, vendar odgovor boš zvedela šele tedaj, ko se boš sama pridružila svetlobnim bitjem... v tem času in prostoru gotovo ne... kar se ljubezni tiče, na tvoj zadnji post.... razdajala si jo celo življenje, praviš, sama pa je nisi bila deležna kako ne, če pa jo nosiš v sebi , zato jo lahko tudi razdajaš in vrnila se ti bo nazaj še v obilnejši in mnogo lepši obliki kakor si zdaj lahko predstavljaš.... prepusti se... in zgodilo se bo... vse dobro, ti želim... ... sreča in ljubezen ter radost je vendar v RAZDAJANJU...

[newagegoga]

<{POST_SNAPBACK}>LP

popolnoma te razumem, vendar odgovor boš zvedela šele tedaj, ko se boš sama pridružila svetlobnim bitjem... v tem času in prostoru gotovo ne... kar se ljubezni tiče, na tvoj zadnji post.... razdajala si jo celo življenje, praviš, sama pa je nisi bila deležna kako ne, če pa jo nosiš v sebi , zato jo lahko tudi razdajaš in vrnila se ti bo nazaj še v obilnejši in mnogo lepši obliki kakor si zdaj lahko predstavljaš.... prepusti se... in zgodilo se bo... vse dobro, ti želim... ... sreča in ljubezen ter radost je vendar v RAZDAJANJU...

 

 

Ne vem, če smo se razumeli. Moja prijateljica je bila TA, ki je ljubila vsakega človeka, ki je šel skozi njeno življenje, sama pa je imela je ful nesrečno življenje.

Zaradi tega ji privoščim mir in ljubezen tam kje že je...

LP

[julij]

Tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega. Leta 95 mi je umrla mami. Doma, na rokah, bile sva same. Njeno umiranje je bilo tako grozlijvo in zame tak šok, da me je čisto povozilo. Med nama je ostalo ogromno nedorečenega ... Par let pred tem, mi je umrl oče. Z mami sva živeli sami v precej velikem stanovanju tako, da smo, več let kasneje, živeli vsi pr nas; moja mami, jaz, moj bivši in otrok. Ker sva bila takrat še nora, mlada in ponočnjaka, sva imela zjutraj vedno problem z vstajanjem. Vedno sva zaspala! Mami je imela tako navado, da je vstala prva, pristavila vodo za kavo, potem pa zbudila njega, nato mene in jaz dete za v vrtec. No, ko je umrla se nama je še kakšne pol leta dogajalo, da naju je hodila zjutraj budit. Stala je pri postelji, njega celo rukala za ramo, če ni vstal, odgrnila deko, ....., ta mauga je božala po čelu ko je spal v postelci, večkrat je rekel, da ga je babi ponoč lulat peljala in podobno. Je pa res, da je jaz nisem izpustila!!! To vem sedaj, takrat pa nisem! Noben mi ni nič povedal, takih knjig in pogovorov, pa takrat v bistvu ni bilo. Lep pozdrav

[natalie]

ok. pol mam pa tud jest vprasanje no...pred enim letom je v prometni nesreci umru znanec.Bistvo je bilo to, da jaz sem bila samo znanka temu fantu. Vendar sem cutila recimo ene tri tedne mocno povezavo z njim in sem se dobesedno pogovajala z njim. Tezko je to razlozit nobenemu v bistvu nisem samo moram rect da sem se resno zamislila nad sabo ker sem enostavno se pogovarjala in bilo je zelo real. seveda sem na koncu zaklucila...Natalie ne nori n nehi ampak nekako mi ne gre iz glave in se sedaj bi se lahko z njim povezala...res ne vem ali si lahko to nakvackam v glavi ali ne...ne razumem - lahko kasen vas komentar prosim? Popravljeno 20. junij 2005 -> natalie

[principesa]

verjetno je imela slabo karmo iz prejšnjih življenj... zemlja je itak kazenski planet... verjetno je zdaj srečna kjerkoli že je.... LP

[kamikaze]

hehe.....praši Kabalista kaj misli o karmah pa tem

zelo dobre razlage ma.....

 

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>Skoraj bi me kap. Sem mislila, da sem jaz edina ,ki sem se sla nekaj takega domeniti.

Enaka situacija je bila pri meni. Imela sem prijatelja, ki je zbolel za neozdravljivo kostno boleznijo in bi kmalu povsem ohromel. Precej je razmisljal o smrti, vendar ni nikomur povedal, da namerava storiti samomor. Med nama je bilo nekaksno tiho razumevanje. Imela sem 15, on pa 17 let takrat. V resnem pogovoru, kjer sem jaz zagovarjala moznost reinkarnacije in posrmtnega, on pa jo je spodbijal (prah si in v prah se povrnes, dusa na obstaja), sva se dogovorila, da tisti od naju, ki prej umre, pride drugega obiskat SREDI DNEVA. Ne v sanje, ker to je lakho domisljija. Ok. On je na sok vseh naredil samomor.

Prvi mesec sem ga cakala, nic se ni zgodilo. Imela sem druge skrbi in sem nanj pozabila.

Po 8 mesecih, oktobtrske sobote, sem doma zacutila prisotnost neke izjemno mocne in tuje energije, kot da bi mi nekaj velelo Vstani in pojdi v svojo sobo. Sem sla, ker nisme imela casa nic reci, nihce ne bi razumel. Ko sem hodla po stopniscu gor, sem se zavedala,da je Nekaj z mano.

Sedem v svoji sobi za mizo in se grem ucit, a prisotnost strasne moci v prostoru je narascala. Nenadoma sem zagledala na mestu, kjer stoji kavc, eno mocno motno meglo, v obliki kroga ali elipse (kavc se v tem casu ni videl). zajela me je panika, nisme vedela, kaj je to, bila sem popolnoma trezna (nobenega alkota ali kaj), nikoli mi ni bila postavljena kaksna diagnoza,ki vkljucuje prisluhe ali privide.

  Tedaj sem zagledala v tej megli njega, Matjaza, hodil je skozi to meglo, od enega roba do drugega. Premikal se je z lebdecimi lahnimi in pocasnimi koraki, kot da nima sklepov - podobno kot vidis hoditi astronavte na luni.

  Jaz svojega strahu ne morem z nicemer opisati. Takoj sme zacela steti in sem pocais prestela do 5, da sama sebi dokazem, da ni nobeno dozdevanje in da dejansko vidim. Pomislila sem samo, a bi res rad ubil od hudega strahu, planila sem kvisku, rekla, da se mu zahvaljujem, ker se je spomnil name, ceprav on sam ni verjel v posmrtno zivljenje, in ker mi je prisel dokazat zadevo, ceprav sem ze pozabila nanj, da pa naj nikoli nikoli vec ne pride na nas materialni nivo. In sem stekla dol k domacim.

Takoj ,v trenutku je ta energija izginila, cutila sem,da njegovega duha ni vec v sobi in da ga nikoli vec ne bo. Zato sem mirno lahko sla nazaj v sobo, sla sem se ucit. Da bi komu razlagala, ne bi imelo smisla, no saj sem povedala, a so me samo bebasto gledali, upraviceno.

 

Tako da, ce je res nujno, te bo duh prijateljice obiskal. Ce ni, te ne bo. Po mojem je to napor zanje in potrebujejo dovoljenje,da se vrnejo v tako nizke snovne nivoje.

Je treba vedet, da se duh tvoje prijateljice ne zadrzuje vec v teh nizkih nivojih, to "uspeva" samo samomorilcem in ostalim nesrecnikom, ki so svoje zivljneje nesrecno in na hitro koncali v kaksni nesreci. Je pa mučno zanje, ker namen duse po telesni smrti je napredovanje na visje nivoje, kar je najlazje tistim,ki umrejo po dolgi in hudi bolezni, ali pa od starosti. (odvisno tudi od razvoja duse-zrelosti...)

 

Vauuu ....me je kar srh spreleteval mal. Sam nimam nobenih takih izkušenj in okol tega zganjam velik skepticizem. Je pa lani oktobra verjetn nardil samomor en moj frend iz otroštva in tisti dan sem se blazno čudno počutil, kljub temu, da sem dan preživel aktivno, del dneva tudi v prijetni družbi, sem čutil, da nekaj ne štima, nek velik nemir. Sam to si še znam nekak razložit, pojasnit al pa mogoče razumet, ta tvoj post pa težk, tak pač sm, mi je pa zlo zanimiv.....zlo zanimiva in nenavadna izkušnja.

[Michelle]

mantis

Tukaj se pridruzujem Micku, pravzaprav po svoje verjamem v to, ampak se mi se ni zgodilo.

Sem pa enkrat, preden mi je umrla ljubljena oseba, cel dan cutila, da je nekaj narobe....tak cuden obcutek. Samo to ma pomoje velik folka...

[ananta]

V sanjah lahko treniRAš prijatelj'co. Prebudi se v sanjah. Simple metode ima Castaneda. Lahko yoga nidra ali podobno.

 

http://ipy.95mb.com/3.html

[Primavera]

Veliko premišljujem o tem. Izgubila sem pred petimi leti drago osebo. Naredil je samomor. Kaj se pravzaprav dogaja z dušami samomorilcev, saj to večkrat zasledim. V bistvu me skrbi in si zelo želim, da bi njegova duša našla mir. Ali s tem, ko premišljujemo o naših umrlih , jim prižigamo sveče itd. res škodimo njihovi energiji oz. duši? Tako mi je nekoč povedala neka znanka, ampak ne vem, če drži...

[principesa]

Mislimo, da bomo nekoč v prihodnosti, ko bomo mrtvi in nas ne bo več, srečali Boga. Ne, Boga je treba prepoznati v svojem srcu. Za to pa mora človek poznati govorico srca.

[sari]

<{POST_SNAPBACK}> Ali  s tem, ko premišljujemo o naših umrlih , jim prižigamo sveče itd. res škodimo njihovi energiji oz. duši? Tako mi je nekoč povedala neka znanka, ampak ne vem, če drži...

 

Menda jim energijo bolj posiljamo in jih zadrzujemo, ce gledamo njihove slike.

 

Kaj se pa dogaja z duso samomorilca - je pa najvec odvisno od duse same. Odpustiti si mora in slediti vodnikom. Lahk da je ze. Mora dati cez svoj proces razciscevanja.

 

Usoda dus, Potovanje dus, Tibetanska knjiga mrtvih

[sari]

aja, nekaj sem pozabla

 

ce zdaj nenadoma veliko mislis na to osebo, je mogoce potrebno, da ji odpustis - ker ce ji nisi, jo s tem zadrzujes na zemlji, kar je zanjo pekel

 

odpustis v svojem srcu

[Primavera]

<{POST_SNAPBACK}>

aja, nekaj sem pozabla

 

ce zdaj nenadoma veliko mislis na to osebo, je mogoce potrebno, da ji odpustis - ker ce ji nisi, jo s tem zadrzujes na zemlji, kar je zanjo pekel

 

odpustis v svojem srcu

 

Ni kaj odpuščat, ker ni bilo zamere nobene.Vedno samo najboljše enrgije in misli. Na nek način spoštujem njegovo odločitev, ker vem, zakaj je to storil, čeprav ninikjer pustil kakega pisma. Njegova slika pa je vedno na kaminu tako pri njemu doma kot pri meni. Zraven vedno prižgemo čajno svečko. S tem kakorkoli zadržujemo njgovi duši?

[child]

mislim,da če svečko prižgeš z dobrim namenom,s svetlimi mislimi,se ne bi smela ustvart negativna energija.

nekatere sežigajo,to je stokrat več kot svečka,če se gre za ogenj.

[sari]

sorry - ampak na cloveka smo jezni tudi ce umre naravne smrti - tako da ne verjamem, da samomor ne povzroci zamere - seveda potlacene globoko v nezavedno

 

ce pa je res ni, pa je tolko boljse

 

jaz bi na tvojem mestu sliko takoj pospravla in jo gledala le obcasno

s priziganjem svece ob sliki pa samo se dodatno ojacas posiljanje energije - to se pocne samo v dneh pred pogrebom

 

svece se pokojnikom prizigajo na pokopaliscu

[kamikaze]

sori, se strinjam z vsem, sam tisto mi ni jasno - zakaj smo na človeka jezni, čeprav umre naravne smrti?

Zaradi lastnega ega, ki je ostal brez nekoga?

 

[Ajda-]

Se spomnim, ko mi je umrl dedek, 3 leta nazaj... tko nepričakovano je umrl, 3 mesece po odkritju bolezni (prej skoz zdrav...)... V glavnem tisto noč ko je umrl se je pojavil v moji sobi... tako spokojen, pa samo gledal me je... za kratek čas... in nikoli več se ni to zgodilo...

[sari]

<{POST_SNAPBACK}>

Zaradi lastnega ega, ki je ostal brez nekoga?  

 

Ja itak zaradi ega. Ker tudi naravna smrt je v dolocenem smislu lastna odlocitev. Pol se pa enkrat - medtem ko npr. saflas, kar je ponavadi pocel pokojnik in si res ze utrujen in navelican - zalotis, da si jezen ...

 

Sicer pa je velika vecina zalovanja ob smrti bliznjega namenjena nam samim - kaj bom pa zdaj jaz, kaj bo pa zdaj z mano, zakaj jaz ...