PO SMRTI

[Alan_New]

... in sva sklenili, da bo tota, ki prva umre, našla načina, da se javi oni drugi in ji "pove" če je kaj na "oni strani" in če se počuti dobro.

To sem se tudi jaz zmenil s prijateljico in prijateljem. Me prav zanima, če se bomo držali dogovora.

[Kabalist]

Pozdravljeni!

 

Imela sem najboljšo prijateljico, ki me je pred kratkim zapustila in odšla v drugo dimenzijo. Bila je ena najbolj duhovnih oseb, ki sem jih kdaj srečala v svojem življenju! V vsakemu človeku je vedno našla nekaj dobrega, tudi takrat, ko se je vsem zdelo, da to ni možno! Skupaj sva duhovno rasli, sva naredili reiki II stopnje, meditirali - skratka, popolnoma me je razumela in jaz njo. Brezpogojna ljubezen. Žal, je zbolela za rakom in se je deset let bojevala z to boleznijo, niti enkrat samkrat se ni potožila na bolečine niti na svojo usodo. Borka, kakšno ne srečaš vsak dan!

Ko je še bila zdrava, sva veliko debatirali o posmrtnem življenju in sva sklenili, da bo tota, ki prva umre, našla načina, da se javi oni drugi in ji "pove" če je kaj na "oni strani" in če se počuti dobro. Zdaj počasi mineva že 8. mesec od njenega odhoda, toda, nič se ne dogaja... Ali pa sem jaz preveč prizemljena, da bi občutila njene vibracije... Mogoče se vam bo to kar pišem zdelo smešno, toda, meni ni, ker sva s prijateljico bile zelo močno povezani in sva trdno verjeli v onstranstvo... Ker sem drugače zelo intuitivna oseba, in pogosto ujamem vibracije ( tudi take, ki jih ne bi hotela ), mi ni jasno, kje je prišlo do kratkega stika?

Prepričana sem, da ni konec vsega, ko človek enkrat za vselej zapre oči - le da bi rada vedela, da je res tam, kje bi morala biti - obkrožena s svetlostnimi bitji...

Globina lastne podzavesti, daleč od fokusa razuma je silno neraziskano območje. vsakdo ima svoj lasten univerzum, ki vsebuje presenetljivo veliko modrosti in skoraj živi neko svoje življenje. Tvoja prijateljica ima nekjo svoje življenje znotraj tvojega vesolja in dokler se nanj premočno ne navežeš, je vse Ok. Samo ne pasti v psihoze... Iluzije so huda stvar, če jih podkrepiš s premočno vero.

[anarhist]

To sem se tudi jaz zmenil s prijateljico in prijateljem. Me prav zanima, če se bomo držali dogovora.

 

A bi lahko vložil prošnjo, da še meni pošlete mail, ko vam bo srce odpovedalo?

 

probaj na nek način jo poiskat mi smo nekega prijatelja poskusili poiskati z ouija tablo.... in se nažalost ni javil...

 

Jaz sem pri trinajstih na spiritualistični dili klical Hitlerja. Z mano sta bile dve personi, a se niste udeležile. Tudi Adolf ne.

[Bombonček]

Tudi mene "sekira" kako je na oni strani....Želim si le potrditev, da je lepo in vse dobro....zato si na moč želim, da bi me nekdo od pokojnih znancev v sanjah (!-sicer se mi od strahu še zmeša) obiskal in mi povedal kako je na oni strani....do danes se mi to še ni zgodilo...žal....čeprav vem, da bi me to edino pomirilo in vsaj delno izničilo strah pred smrtjo....

 

 

Kar se bojim je, da bi potem ko bom enkrat na drugi strani hudo trpela, zaradi ljubljenih oseb, ki bodo ostale na zemlji...in da bom tavala tam goraj nekje in si ne bom upala it naprej kamor pač moraš, nazaj pa ne bom mogla...tega me je na silo strah...

[monia]

Ja bombonček pol pa le hitro na drugo stran pogledat, tko kot v filmu Tanka linija smrti. Nekateri imajo to super srečo in so že zdej na takem nivoju, da jim ni nujno glih umret, da grejo lahko v tiste višje sfere. Mogoče lažje vprašaš njih, kot pa da čakaš na odgovor bližnjega pokojnika.

Kadar smo jezni, ko je nekdo umrl, v nesreči, po bolezni, nenadoma ali po dolgotrajnem boju, smo jezni sami nase, na svoj ego, ki ne dojema, da lahko živiš naprej, samo cunj nimaš na kaj obesit.

Sari, bilo kje prižgeš svečo, na pokopališču ali doma pred sliko s tem priznaš, da je mrtev, da je preteklost. Pa ni, ker je duša še vedno prisotna. S sliko je pa tko, če jo ne objokuješ in ne posedaš pred njo z žalostnim obrazom in te pravzaprav spravi v dobro voljo, zakaj pa ne ? Moja babi, me vsakič, ko pridem v sobo odložit torbo ali garderobo pospremi z nasmehom oziroma je prav odvisno od kje jo pogledam, ker ima tak Mona Lisa nasmeh. In me prav zabava.

Moj skromen prispevek k vaši debati, pa lep dan še naprej!

Popravljeno 8. september 2006 -> monia

[Alan_New]

A bi lahko vložil prošnjo, da še meni pošlete mail, ko vam bo srce odpovedalo?

Lahko.

 

Namesto žalovanja bo žurka po pogrebu s klicanjem umrlega.

[Kabalist]

in se nažalost ni javil...

Vsekakor se ni javil, saj je mrtev in kolikor vem, se mrtvi ljudje ne oglašajo.

Naj vam dam za ilustracijo neko anekdoto.

Vpraša učenec svojega Zen mojstra: "Kakšno je posmrtno življenje?"

Mojster odvrne: "Ne vem, saj se mi še noben umrl ni spregovoril o tem."

Te seanse s klicanjem duhov in eventuelni rezultati so razložljivi z običajno psihologijo. Vera v obstoj duhov ipd. je posledica neznanja in ne obstoja duhov. Kabalisti pred stoletji so to že vedeli. Nek mojster je pred cca. 400 leti rekel:

"Duhovi živih in mrtvih živijo v vas."

So pa tehnike klicanja duhov močno sredstvo za brskanje po lastnem nezavednem in to se zna sprevržti v precej zoprne psihoze, če to počno duševno neprimerni ljudje brez izkušenj z duhovnimi fenomeni. Igre s tisto ploščo se lahko zelo slabo konča. Ego pač ne loči med fenomenom podzavesti in signalom živcev za vid in sluh, če data možganom enak dražljaj.

[zerkalo]

Nek mojster je pred cca. 400 leti rekel:

"Duhovi živih in mrtvih živijo v vas."

So pa tehnike klicanja duhov močno sredstvo za brskanje po lastnem nezavednem in to se zna sprevržti v precej zoprne psihoze, če to počno duševno neprimerni ljudje brez izkušenj z duhovnimi fenomeni. Igre s tisto ploščo se lahko zelo slabo konča. Ego pač ne loči med fenomenom podzavesti in signalom živcev za vid in sluh, če data možganom enak dražljaj.

Ja, se kar strinjam. Tako ali tako vedno komuniciraš samo s sabo.

Je pa res, da se da komunicirati tudi s tistim delom sebe, ki je že zapustil kakšno

drugo telo

Obstaja pa tudi razlika med duševno in duhovno primernostjo ali neprimernostjo.

Ker je pomembno s katerim delom sebe iščeš stik. Z bolanim ali zdravim... in tako naprej.....

[levinja84]

Jaz pa mislim da če nas ali mi predčasno zapustimo neko ljubljeno osebo s katero še nismo doživeli vsega kar bi morali, jo bomo srečali v enem od naslednjih življenj in dobili možnost to nadoknadit.

Jaz sem imela srečo ponovno "spoznat" eno takšno osebo.

[anarhist]

še nismo doživeli vsega kar bi morali

 

To je Življenjsko nemogoče.

[Bombonček]

Jaz mislim, da življenje po smrti je...obstaja kar nekaj knjig o medijih, katerih je sicer zelo malo na tem svetu, vendar so....in ti posebneži imajo to sposobnost, da lahko z pokojnimi govorijo...

primer...x žena pride k mediju, ker bi želela vedeti ali je posmrtno življenje in kako je z pokojnim x možem....medij se poveže z dušo pokojnika ter ženi najprej za v dokaz prenese 1.) točen fizični opis pokojnika 2.) zadeve o katerih sta vedela le ona dva (ljubkovalne besede, razne skrivnosti...)

Obstaja tudi knjiga katero je napisal nek oče, katerega se je sin izgubil in ga niso našli...ta gospod se je poslužil medija, kateri mu je povedal da je sin v onostranstvu....in sta na podlagi "pogovorv" napisala celo knjigo ter tudi našla sinovo truplo...

Literature je ogromno in ne verjamem, da so se vsi ti ljudje ravno vse izmislili....ali pač?

sama bi sicer rada doživela dokaz z kakšnim medijem, vednar ga žal ne pozanm, po drugi strani pa me je tudi malo strah...pa nevem ravno česa...

Konec koncev, vsak nosi svojo predstavo...

[levinja84]

To je Življenjsko nemogoče.

 

 

Ne vem če sem se pravilno izrazla.Hotela sem povedat da mislim da vsakega človeka spoznamo z razlogom da da skupaj doživimo določene stvari in da če se predčasno "izgubimo" zaradi smrti, nam je lahko dana možnost da to nadoknadimo v enem od nslednjih življenj.

[anarhist]

Jaz mislim, da življenje po smrti je...obstaja kar nekaj knjig o medijih, katerih je sicer zelo malo na tem svetu, vendar so....in ti posebneži imajo to sposobnost, da lahko z pokojnimi govorijo...

primer...x žena pride k mediju, ker bi želela vedeti ali je posmrtno življenje in kako je z pokojnim x možem....medij se poveže z dušo pokojnika ter ženi najprej za v dokaz prenese 1.) točen fizični opis pokojnika 2.) zadeve o katerih sta vedela le ona dva (ljubkovalne besede, razne skrivnosti...)

Obstaja tudi knjiga katero je napisal nek oče, katerega se je sin izgubil in ga niso našli...ta gospod se je poslužil medija, kateri mu je povedal da je sin v onostranstvu....in sta na podlagi "pogovorv" napisala celo knjigo ter tudi našla sinovo truplo...

Literature je ogromno in ne verjamem, da so se vsi ti ljudje ravno vse izmislili....ali pač?

sama bi sicer rada doživela dokaz z kakšnim medijem, vednar ga žal ne pozanm, po drugi strani pa me je tudi malo strah...pa nevem ravno česa...

Konec koncev, vsak nosi svojo predstavo...

 

Takšni primeri nas učijo, da je življenje polno skrivnosti. Le zakaj ti veliki mediji vedno kao odnesejo svoje skrivnosti s sabo v grob?

[Kabalist]

Jaz pa mislim da če nas ali mi predčasno zapustimo neko ljubljeno osebo s katero še nismo doživeli vsega kar bi morali, jo bomo srečali v enem od naslednjih življenj in dobili možnost to nadoknadit.

Jaz sem imela srečo ponovno "spoznat" eno takšno osebo.

O tem lahko vsakdo samo razmišlja in upa na to in v tem išče tolažbe, a dokaza o tem ne more biti. preprosto... tvoj zemeljski del zavesti se povrne v zemljo, a večni del zavesti gre skozi zemeljsko bivanje brez vzajemnega vplivanja. To je v skladu z zdravo pametjo, ki pa je včasih skregana s človeškimi željami. A želje so izvor trpljenja.

[sija2]

"Obstaja tudi knjiga katero je napisal nek oče, katerega se je sin izgubil in ga niso našli...ta gospod se je poslužil medija, kateri mu je povedal da je sin v onostranstvu....in sta na podlagi "pogovorv" napisala celo knjigo ter tudi našla sinovo truplo..."

 

To je knjiga Onstranstvo obstaja Lino Sardos Albertini.

[sija2]

Jaz pa sanjam zadnjih nekaj let (8-9) o svojem naslednjem življenju.

Vsaj mislim da je tako. Ne se mi smejat ampak sanjam da sem hči svojega nečaka. Sanjala sem tudi ime svoje tete ( najbrž od mamice sestre, moj nečak nima sestre) vendar sem mislila da si ga bom zapomnila. Ampak jasno da sem ga pozabila. Rodila naj bi se 2021.

Ne vem če je to samo moja domišljia ali se bo to res zgodilo.

Drugače pa poznam tudi 2 svoja prejšnja življenja. Umrla sem dokaj mlada. Pri 3 in 23 letih. Tudi v tem življenju sem imela hude zdravstvene težave tko da sme se že videla v trugi pri 23 letih. Imam tudi eno izven telesno izkušnjo iz tega življenja. Vendar se dokaj razlikuje od vseh, ki sem brala o njih. Nisem videla tunela. Sem pa lebdela izven svojega telesa. Nič me ni bolelo samo tista nitka me je tko živcerala. Na vse pretege sem se jo trudila pretrgati. Ta nitka je bila 1.000. 000 tanjša kot las. Čutila pa sem jo po celem telesu.

[Mura]

Veliko premišljujem o tem. Izgubila sem pred petimi leti drago osebo. Naredil je samomor. Kaj se pravzaprav dogaja z dušami samomorilcev, saj to večkrat zasledim. V bistvu me skrbi in si zelo želim, da bi njegova duša našla mir. Ali s tem, ko premišljujemo o naših umrlih , jim prižigamo sveče itd. res škodimo njihovi energiji oz. duši? Tako mi je nekoč povedala neka znanka, ampak ne vem, če drži...

 

Poglej sem:

George Ritchie: "Rückkehr von morgen" ali v angleškem originalu:

"Return from Tomorrow"

[sija2]

Zanimivo gledanje na duhove.

Vsekakor se ni javil, saj je mrtev in kolikor vem, se mrtvi ljudje ne oglašajo.

Naj vam dam za ilustracijo neko anekdoto.

Vpraša učenec svojega Zen mojstra: "Kakšno je posmrtno življenje?"

Mojster odvrne: "Ne vem, saj se mi še noben umrl ni spregovoril o tem."

Te seanse s klicanjem duhov in eventuelni rezultati so razložljivi z običajno psihologijo. Vera v obstoj duhov ipd. je posledica neznanja in ne obstoja duhov. Kabalisti pred stoletji so to že vedeli. Nek mojster je pred cca. 400 leti rekel:

"Duhovi živih in mrtvih živijo v vas."

So pa tehnike klicanja duhov močno sredstvo za brskanje po lastnem nezavednem in to se zna sprevržti v precej zoprne psihoze, če to počno duševno neprimerni ljudje brez izkušenj z duhovnimi fenomeni. Igre s tisto ploščo se lahko zelo slabo konča. Ego pač ne loči med fenomenom podzavesti in signalom živcev za vid in sluh, če data možganom enak dražljaj.

 

 

Kaj pa npr. ko se nekdo vseli v kaka staro hišo pa ga duhovi preganjajo??? Kaj pa je potem to?

[sija2]

Poglej sem:

George Ritchie: "Rückkehr von morgen" ali v angleškem originalu:

"Return from Tomorrow"

 

Sem si prebrala. Hvala!

[Bombonček]

Sija...ti pa res veliko veš o teh zadevah...je videt, da veliko bereš itd....Če praviš, da si že v dveh življenjih tako mlada umrla, se pravi, da je nek vzorec, ki bi ga morala ozavestiti in spremeniti, saj sicer se ti bo to dogajalo v nedogled....kar mi je malo težko verjet, je da vidiš že naslednje življenje...ker po moje (to je zgolj moje mnenje) se po smrti, potem ko ocenimo svoje življenje, vidimo kaj smo se naučili, čemu smo se izognili....odločimo kje in kdaj bomo živeli naslednjič.....Razen, če se v tem življenju nočeš učit kar se pač moraš in se upiraš...potem lahko tvoja duša želi zapustiti to telo in še "kuje" načrte za prihodnje utelešenje, kar se običajno ne zavemo....Po moje bi res morala premisliti in se vprašati čemu se res upiraš in kaj je tvoja naloga?

[Mura]

Sija...ti pa res veliko veš o teh zadevah...je videt, da veliko bereš itd....Če praviš, da si že v dveh življenjih tako mlada umrla, se pravi, da je nek vzorec, ki bi ga morala ozavestiti in spremeniti, saj sicer se ti bo to dogajalo v nedogled....kar mi je malo težko verjet, je da vidiš že naslednje življenje...ker po moje (to je zgolj moje mnenje) se po smrti, potem ko ocenimo svoje življenje, vidimo kaj smo se naučili, čemu smo se izognili....odločimo kje in kdaj bomo živeli naslednjič.....Razen, če se v tem življenju nočeš učit kar se pač moraš in se upiraš...potem lahko tvoja duša želi zapustiti to telo in še "kuje" načrte za prihodnje utelešenje, kar se običajno ne zavemo....Po moje bi res morala premisliti in se vprašati čemu se res upiraš in kaj je tvoja naloga?

 

Torej- to ni zgolj tvoje mnenje!

Tudi jaz razumem to tako kot ti.

Lep pozdrav

[Matjaž Bogdan]

O tem lahko vsakdo samo razmišlja in upa na to in v tem išče tolažbe, a dokaza o tem ne more biti. preprosto... tvoj zemeljski del zavesti se povrne v zemljo, a večni del zavesti gre skozi zemeljsko bivanje brez vzajemnega vplivanja. To je v skladu z zdravo pametjo, ki pa je včasih skregana s človeškimi željami. A želje so izvor trpljenja.

 

O tem kar pišemo v teh temah tko in tko ni kaj prida dokazov. Tko kot kar je po tvoje zdrava pametin enostavno preprosto, zame vsekakor ni logično ne sprejemljivo . O teh stvareh govoriš očitno iz naukov kabale, ni pa mus , da je tako.

Da se zemeljski del zavesti povrne v zemljo itd... je toliko možno kot obstoj duhov v nekem vzporenem svetu.Ali pa v tem svetu, samo v brezcelični obliki -o energijah pa naj bi bilo kar nekaj bolj jasno. Osebno recimo ne verjamem v reinkarnacije, vsaj v taki obliki , kot sem prebral ,večina misli. Samo - to je le moj problem, ker težko bi koga vprašal, naj mi posteže z dokazi o svojih prejšnjih življenjih.

Dogajanje po smrti- morda obstojajo ljudje/ mediji- rečemo/ , ki imajo čut , ki ga večina ne pozna in zaznavajo, kar mi ne. Saj imamo ljudi, kateri imajo izostrena čutila do furnamenta, do te mere , kjer se večini tudi sanje končajo.

Jaz bi puščal odprte poti upom, sanjam , željam in kar si že naj bo, saj človek tako in tako preživi življenje v nekakšni več etapni utopiji. -iz ene padamo v drugo - stvarnost pa je tako in tako redni in neizogibni spremljevalec naših življenj .

[Bombonček]

Mura...res me veseli, da tudi ti tako misliš...

[kamikaze]

Ne vem če sem se pravilno izrazla.Hotela sem povedat da mislim da vsakega človeka spoznamo z razlogom da da skupaj doživimo določene stvari in da če se predčasno "izgubimo" zaradi smrti, nam je lahko dana možnost da to nadoknadimo v enem od nslednjih življenj.

 

Ni pa nujno da je to neka 'ljubljena' oseba - tu hitro prideš do navezovanja.

 

Največ nas ponavadi naučijo ljudje, ki nam vsaj na prvi pogled niso ravno najbolj simpatični oziroma se z njimi lih ne ujamemo. Tisto, s čimer se ujamemo, nas bolj uspava, češ, vse je super in ok, ampak cilj je biti buden, ne kinkat....to že itak preveč ljudi počne

[sija2]

Hvala Bombonček! Dobro napisano! Tudi sama sem v tej smeri začela razmišljat. Še enkrat hvala!