Odvisnost od mojstra

[Alan_New]

moytsa, večina zadev v življenju pride brez belih rokavic (okusa po jagodi).

 

Samo pogumni so zmožni predaje mojstru. Tukaj ne gre za to, kdo koga vodi, temveč gre za učenje.

[Alan_New]

no pikica zlata, pol pa svoji hčerkici lepo povej, d kdr(če) do nje pride Posiljevalec nej si kar hlačke sama da dol in pozitivno razmišlja in nej se nč ne ukvarja kej bo z njo, k itak se bo tud njemu vrnlo..prej al slej..

Pa je jezus lepo govoru, da če te kdo udare morš nastavt še drugo lice..

[Antoninus]

Poskušaj najti Mojstra, ki te bo ODučil vsega naučenega..

[moytsa]

moytsa, večina zadev v življenju pride brez belih rokavic (okusa po jagodi).

 

Samo pogumni so zmožni predaje mojstru. Tukaj ne gre za to, kdo koga vodi, temveč gre za učenje.

 

 

to itak...samo če ti nisi pripravljen na to, je vse brez veze...če se gre za učenje, to pomeni, da si pripravljen sprejeti ta izziv in slediti nekomu...beri poste gor, pa boš videl, kaj sem s tem mislila

[Alan_New]

to itak...samo če ti nisi pripravljen na to, je vse brez veze...če se gre za učenje, to pomeni, da si pripravljen sprejeti ta izziv in slediti nekomu...beri poste gor, pa boš videl, kaj sem s tem mislila

Seveda, pripravljenost mora biti.

[E.C.]

Morda bi lahko to temo razširili na odvisnost od duhovnosti?

 

Članek na to temo:

 

Odvisnost od duhovnosti

 

[nosorog]

Morda bi lahko to temo razširili na odvisnost od duhovnosti?

 

Članek na to temo:

 

Odvisnost od duhovnosti

 

 

Ko torej govorim o odvisnosti od duhovnosti v bistvu govorim o begu pred svojimi lastnimi globjimi občutki, lastnostmi in pred svojo intimnejšo resničnostjo.

 

Tole je citat iz teksta, ki ga ponujaš. Zame je duhovno življenje zavestno delovanje v vsem, kar počnemo. In takšne naravnanosti bi si morali vsi želeti. A pri tebi je duhovnost pač nekaj drugega .. Kaj natančno?

 

zvedavi Nosorog

[butl]

Morda bi lahko to temo razširili na odvisnost od duhovnosti?

 

Članek na to temo:

 

Odvisnost od duhovnosti

 

 

Hojla E.C.

 

Dobro napisano, mislm, zame, sem te razumel tako, kot je podal Nosorog svojo definicijo duhovnosti. Zdej, on te je razumel drugače, ampak to že on ve zakaj.

 

Pogrešam pa nekaj v tvojem tekstu E.C. Pišeš o "negativnih lastnostih" a ne in kako je potrebno biti toleranten do njih in jih iskreno izražati. Manjka kako. Ga nisem opazil. Tudi pri ukvarjanju samega s seboj ne. Se mi pa dozdeva, no, vsaj meni, da je to sila pomembno.

 

Imej se fest

 

butl

[butl]

Ko torej govorim o odvisnosti od duhovnosti v bistvu govorim o begu pred svojimi lastnimi globjimi občutki, lastnostmi in pred svojo intimnejšo resničnostjo.

 

Tole je citat iz teksta, ki ga ponujaš. Zame je duhovno življenje zavestno delovanje v vsem, kar počnemo. In takšne naravnanosti bi si morali vsi želeti. A pri tebi je duhovnost pač nekaj drugega .. Kaj natančno?

 

zvedavi Nosorog

 

Hojla Nosorog

 

Jaz sem ga pa razumel tako, kot ti podajaš svojo definicijo.

 

No ja, mislm, tale njegov citat je res mal nerodno napisan. Mogoče bi bilo bolj razumljivo, da zna biti tudi besno ukvarjanje z duhovnostjo /ki ni vsakodnevno zavestno in pozorno živetje svojega življenja tu in sedaj/ beg od sebe. Tako bi ga lahko razumel jaz. Recimo, a ne, če se greš eno ljubezen do Boga, ga častiš u nulo, poješ karkoli tudi njegovo ime, si vsak dan ali pa nonstop v cerkvi, obenem pa zavračaš tole življenje, ker je minljivo in ljudi ker so kaj pa vem, zlobni, pokvarjeni, zahrbtni, al pa neumni, idioti, nevedni, al pa jih celo sovražiš a ne, in svoje telo in potrebe, ker to je materialno in minljivo in nevredno tebe, ki Boga iščeš in se greš eno hudo nezdravo askezo, no to bi bil en tak beg od sebe v "duhovnost", ja, bi znal bit, da celo odvisen postaneš od tega. Bi si mislil.

 

Imej se fajn.

 

butl

[Kabalist]

Tako bi ga lahko razumel jaz. Recimo, a ne, če se greš eno ljubezen do Boga, ga častiš u nulo, poješ karkoli tudi njegovo ime, si vsak dan ali pa nonstop v cerkvi, obenem pa zavračaš tole življenje, ker je minljivo in ljudi ker so kaj pa vem, zlobni, pokvarjeni, zahrbtni, al pa neumni, idioti, nevedni, al pa jih celo sovražiš a ne, in svoje telo in potrebe, ker to je materialno in minljivo in nevredno tebe, ki Boga iščeš in se greš eno hudo nezdravo askezo, no to bi bil en tak beg od sebe v "duhovnost", ja, bi znal bit, da celo odvisen postaneš od tega. Bi si mislil.

Lepo povedano. Takšna pretiravanja so možna, ker večina duhovnežev in duhovnic pristaja na vsiljeno gnostično delitev na dobro duhovnost in hudobno materialnost. A ker je vrag v podrobnostih, je svet samo navidezno dvojen. Pravzaprav je dvojna samo materialnost, kajti temeljni pogon dejavnega sveta je neprekinjeno izravnavanje nasprotij v sami materiji in njeni binarni naravi. Žal pa je materialnost osnovni nivo bivanja. Ko si enkrat na konju kar se tiče materialne komponente bivanja, se lahko greš duhovnost. A to ne sme biti beg pred materialnim, temveč spoznavanje samega sebe, svojega namena, bistva ustroja vesolja in razodevajočega Boga. Pridigati o duhovnosti in pri tem živeti od spcialne podpore je skrajno neduhovno. Podobno izpirjeno je z duhovnostjo mastno služiti brez ustreznih rezultatov. A takšnih duhovnežev je v Sloveniji kar precej. Ko imaš svoj vsakdanji kruh, lahko nadgrajuješ svoje bivanje.

[butl]

Lepo povedano. Takšna pretiravanja so možna, ker večina duhovnežev in duhovnic pristaja na vsiljeno gnostično delitev na dobro duhovnost in hudobno materialnost. A ker je vrag v podrobnostih, je svet samo navidezno dvojen. Pravzaprav je dvojna samo materialnost, kajti temeljni pogon dejavnega sveta je neprekinjeno izravnavanje nasprotij v sami materiji in njeni binarni naravi. Žal pa je materialnost osnovni nivo bivanja. Ko si enkrat na konju kar se tiče materialne komponente bivanja, se lahko greš duhovnost. A to ne sme biti beg pred materialnim, temveč spoznavanje samega sebe, svojega namena, bistva ustroja vesolja in razodevajočega Boga. Pridigati o duhovnosti in pri tem živeti od spcialne podpore je skrajno neduhovno. Podobno izpirjeno je z duhovnostjo mastno služiti brez ustreznih rezultatov. A takšnih duhovnežev je v Sloveniji kar precej. Ko imaš svoj vsakdanji kruh, lahko nadgrajuješ svoje bivanje.

 

Hja, Kabalist

 

Kaj pa vem no. Ali misliš, da moraš biti res na konju, da ne delaš drugim, kar nočeš, da bi drugi delali tebi? Ali pa, da se zavedaš, da si za svoje življenje odgovoren sam, mislm, za svoje misli, dejanja, žalost, veselje? Ali pa, da se zavedaš, da drugih ne moreš spreminjati, lahko pa svoje odzive nanje?

Ne vem no. A moraš res za tako vedenje imeti stalno službo, pa tko?

[Matjaž Bogdan]

Lepo povedano. Takšna pretiravanja so možna, ker večina duhovnežev in duhovnic pristaja na vsiljeno gnostično delitev na dobro duhovnost in hudobno materialnost. A ker je vrag v podrobnostih, je svet samo navidezno dvojen. Pravzaprav je dvojna samo materialnost, kajti temeljni pogon dejavnega sveta je neprekinjeno izravnavanje nasprotij v sami materiji in njeni binarni naravi. Žal pa je materialnost osnovni nivo bivanja. Ko si enkrat na konju kar se tiče materialne komponente bivanja, se lahko greš duhovnost. A to ne sme biti beg pred materialnim, temveč spoznavanje samega sebe, svojega namena, bistva ustroja vesolja in razodevajočega Boga. Pridigati o duhovnosti in pri tem živeti od spcialne podpore je skrajno neduhovno. Podobno izpirjeno je z duhovnostjo mastno služiti brez ustreznih rezultatov. A takšnih duhovnežev je v Sloveniji kar precej. Ko imaš svoj vsakdanji kruh, lahko nadgrajuješ svoje bivanje.

 

Tole je pa zame nekaj povsem novega.S tem se osebno nikakor ne strinjam.Materialna podlaga naj bi bila po tvoje temelj za pot v duhovnost.Koliko takih ,ki so materialno "na konju ", pa pri našem /večinskem/ vzorčnem delovanju ,sploh razmišlja o čem drugem kot o tem kako bi še povečal svojo materialno bazo v življenju.

Glih ne bi dejal, da je beda predpogoj, sam tole....Torej je življenje vseh tistih/ kaj pa vem ,morda 100000 v slo/ ,ki pač nimajo redne službe in živijo od podpore ,povsem izprijeno!!??Tale je pa zlo močna...Pa tudi upravičenost mastnega služenja na račun duhovnosti pogojuješ z rezultati ...ha, no ja rezultati česa ??za koga ??in kaj je merilo uspešnosti- rezultatov.???

Mislim, da ima duhovnost vse predpogoje za skupno bivanje z materialom, ker je to skoraj neizogibno, in tudi najbolj realno, to ja, ne bi pa v kali zatrl in že na začetku opredeljeval duhovne potenciale in možno realizacijo z materialno bazo oz. jo pogojeval.Nesmisel, če lahko povem moje mnenje...tudi tole tvoje razlaganje ima zelo malo/ beri-nič/ skupnega z duhovnostjo, čeprav si skušal predstaviti en svoj /nekaj posebnega/ pogled na stvar...Izkrivljanje naukov zaradi potrebe po učenju ...ali učiteljevanju, bi rekel...

[E.C.]

No ja, mislm, tale njegov citat je res mal nerodno napisan. Mogoče bi bilo bolj razumljivo, da zna biti tudi besno ukvarjanje z duhovnostjo /ki ni vsakodnevno zavestno in pozorno živetje svojega življenja tu in sedaj/ beg od sebe. Tako bi ga lahko razumel jaz.

 

butl hey,

 

 

Ja no, po mojem mnenju je vseeno potrebna tudi ustrezna akcija, delovanje, ne le zavedanje in pozornost.

Zavedanje in pozornost ti pač da to, da se zavedaš stvari in pozornost ti da to, da jih opaziš. And thats all.

 

Moj primer je bil (in poznam tudi precej ljudi, ki podobno dojemajo to), da sem se zelo jasno zavedal, da imam težave v življenju, si pa tega nisem hotel/drznil/upal priznati. Itaq, če sem se pa imel za orng duhovnega. LOL lol

 

Šele, ko sem združil iskrenost z zavedanjem in dodal pogum IN začel delovati v skladu s tem zavedanjem, šele potem so se mi začele stvari jasniti.

 

Zdaj, recimo, niti pod razno ne morem (razen, če bi hotel na silo, ampak tega nočem) prav zares meditirati, če imam nek prereč problem v življenju (finance, recimo).

 

To je to, iz mojega vidika.

 

Tnx 4 your time.

 

Lepo povedano. Takšna pretiravanja so možna, ker večina duhovnežev in duhovnic pristaja na vsiljeno gnostično delitev na dobro duhovnost in hudobno materialnost. A ker je vrag v podrobnostih, je svet samo navidezno dvojen. Pravzaprav je dvojna samo materialnost, kajti temeljni pogon dejavnega sveta je neprekinjeno izravnavanje nasprotij v sami materiji in njeni binarni naravi. Žal pa je materialnost osnovni nivo bivanja. Ko si enkrat na konju kar se tiče materialne komponente bivanja, se lahko greš duhovnost. A to ne sme biti beg pred materialnim, temveč spoznavanje samega sebe, svojega namena, bistva ustroja vesolja in razodevajočega Boga. Pridigati o duhovnosti in pri tem živeti od spcialne podpore je skrajno neduhovno. Podobno izpirjeno je z duhovnostjo mastno služiti brez ustreznih rezultatov. A takšnih duhovnežev je v Sloveniji kar precej. Ko imaš svoj vsakdanji kruh, lahko nadgrajuješ svoje bivanje.

 

Very well said, Kabalist.

very well indeed.

 

Materialnost in duhovnost NIKOLI nista bila izključujoča, razen v naših zmedenih umih. Pravzaprav so ta naša relativna telesa (fizis, astral in mental) in vse kar spada zraven, edino orodje, s katerim se lahko gremo kakršno koli duhovnost.

 

Zanikanje materialne energije pomeni prikrajšanje za edino polje delovanja, ki ga imamo.

IMO

 

Ja, popolnoma se strinjam tle, in tudi izkušnje mi tko kažejo, da se lahko človek prav zares in iskreno in angažirano prične ukvarjati z iskanjem res duhovnih absolutnih izkušenj šele, ko ima

svojo materialno plat življenja urejeno oz. ko ne zanika dele svoje celovitosti.

 

Prej je vse le ena nadomestna rešitev in polovičarstvo. No, vsaj v mojem primeru je bilo tako, no.

 

To so samo moja mnenja, itaq...

 

 

Ja, popolnoma se strinjam tle, in tudi izkušnje mi tko kažejo, da se lahko človek prav zares in iskreno in angažirano prične ukvarjati z iskanjem res duhovnih absolutnih izkušenj šele, ko ima

svojo materialno plat življenja urejeno oz. ko ne zanika dele svoje celovitosti.

 

Pravzaprav, to bi moral napisati bolj natančno:

 

 

" Ja, popolnoma se strinjam tle, in tudi izkušnje mi tko kažejo, da lahko človek prav zares in iskreno in angažirano prične živeti svoje duhovne absolutne izkušenj šele, ko ima

svojo materialno plat življenja urejeno oz. ko ne zanika dele svoje celovitosti..."

 

Prične pa lahko kdorkoli kjerkoli in kadar koli, itaq...

[E.C.]

Pogrešam pa nekaj v tvojem tekstu E.C. Pišeš o "negativnih lastnostih" a ne in kako je potrebno biti toleranten do njih in jih iskreno izražati. Manjka kako. Ga nisem opazil. Tudi pri ukvarjanju samega s seboj ne. Se mi pa dozdeva, no, vsaj meni, da je to sila pomembno.

 

Good question, butl.

 

Negativne lastnosti, o katerih govorim v članku so seveda la potlačene emocije, neizkušene travme iz preteklosti, nekonstruktivni vzorci vedenja itd... - vzroki za veliko večino bolezni, mimogrede.

 

Kako preseči te negativnosti?

Z zanikanjem in tlačenjem ter begom pred njimi prav gotovo ne. Tistemu, čemur se upiramo, bo v nas vztrajalo.

Šele, ko se odpremo na vse te negativnosti, imamo šanse da si jih znebimo.

 

Kako?

 

S podoživljanjem, izražanjem, delovanjem.

IMO

 

Če si jezen, hja, razjezi se, a.

Že si žalosten, zjoči se v nulo.

Če si prizadet, pokaži to! Izrazi se!

Če si agresiven, pojdi lavfat, plavat, v hribe. Zderi se. Vzemi mrtev kos lesa in znesi se nad njim. Al pa vzemi star telefonski imenik in zavij mu vrat!

 

Nič manj dohoven ni tisti, ki se joče, jezi in ki pokaže svojo ranljivost, od tistega, ki je kao vse zlato duhoven in popoln.

Naše pravo stanje zavedanja se kaže v celotnem pristopu k življenju, ne le na odru življenja, kjer naj bi bili vsi prijazni in popolni.

 

Pri izražanju oz. procesiranju teh negativnosti je (zame) pomembno, da s tem ne prizadenem drugih živih bitij (ljudi, živali in rastlin).

 

What it all comes down to je samo to, ali se igramo da smo kao duhovni ali pa si dopustimo biti to, kar smo (trenutno).

Pristnost ini iskrenost je (zame) zelo pomembna. Le tako lahko res napredujem proti res absolutno duhovnim izkušnjam. Sej je logično to: če sem že v štartu ves zalgan in umetno odprt, kakšne možnosti imam za napredek?

None at all.

 

 

Taka so moja mnenja in izkušnje.

 

Tnx for your time.

[moytsa]

Men mi pa pri tem samo ena majcena stvarca ni jasna.Da si za svoje življenje odgovoren SAM..in vse kar se ti zgodi, je zto k si si tko pustu pa te fore ane...sej lahk nism lepo definicije povedu sam temeljno nej bi blo to.

Lohk, da mi mora nekdo to boljše razložit, rabim nasvet mojstra.

Če sem za vse kar se men zgodi, jzt sam kriv in lahko samo nase pokažem kot "problem", k drugo je vse tko kot mora bit..vmešavam se lahko samo jzt in samo jzt pol ustvarjam "probleme"..pa čeprav so samo situacije in naše reakcije..Ok.ok..vse v redu in prav..ampak...

 

Kaj pa, če ti ljudje hinavijo za hrbtom?

 

 

poglej...se strinjam s tem, da si za svoje življenje odgovoren sam... ni vse tko, kot "more bit"...ta "more bit" je ful relativna stvar. za nekoga je to, kar dela, totalno samoumevno in mu je tko prav, za drugega pa ne in mu tko ne odgovarja. recimo...v primeru, da ti ljudje hinavijo za hrbtom, je to tako: slej ko prej se jim vrne...ne moreš in nimaš se pravice vmešavati v to. itak izveš in se odločaš, ali boš še z njimi, ali ne. jaz ponavadi vsa dejanja, ki so mi jih "naredili drugi" odpuščam...da se ta stvar takoj in na licu mesta razčisti. seveda se prej s temi ljudmi pogovorim in nastopim, kot je v tistem trenutku prav. ne kopljem si zamer in takih stvari. nekaj drži kot pribito: kakršno energijo maš, takšni ljudje so okoli tebe v tistem trenutku. če imaš ti recimo ful negativno energijo in si "ful pokvarjen", boš imel tudi take ljudi okoli sebe. in vse, kar se ti bo dogajalo, je samo lekcija, da drugič ne boš delal traparij in da boš spremenil svoje življenjske vzorce... če so okoli tebe ljudje, ki zganjajo neumnosti, imaš 2 poti: zamisliš se lahko, zakaj so tukaj...kaj moraš razčistit z njimi... ali pa živet z njimi in bit taki, kot oni.

človeka ne smeš nikoli v življenju etiketirat, ocenjevat v stilu: je tak in tak...ker to je njegovo življenje in z njim lahko dela, kar želi. lahko mu poveš, kaj si o stvari misliš, to je pa tudi vse, odločitev je na njemu. nikoli nobenega ne smeš silit v dejanja, ki so tebi všeč. lahko človeku samo predlagaš, da bi z njim naredil določeno stvar. če jo bo sprejel, ok, drugače pa je tudi ok. če tebe nekdo recimo pretepe, te ne bo brez vzroka. vprašaj se, zakaj je do tega prišlo in kaj je temu vzrok. če se nekdo želi stepst s teboj, je tvoja odločitev, ali se boš stepel z njim ali ne. če te recimo nekdo prevara oz. poizkusi, je tvoja reakcija, če boš šel v to ali ne. če te je tip potem prinesel okoli, se lahko samo ti tolčeš po glavi, zakaj si nasedel. če te pusti punca, je to njen problem. pač si je izbrala drugačno pot v življenju in ti nisi bogi, ne samo v tem primeru ampak v vseh primerih, ko se ti zgodi kaj, kar ti niti pod razno ni všeč. za vsako slabo stvar, ki se ti zgodi v lajfu, naredi analizo, kaj nisi delal, kot bi mogel in kaj lahko iz tega izvlečeš.

 

to je samo razlaga na hitro. in zapomni si: NIKOLI NISI ODGOVOREN ZA DEJANJA DRUGIH!!!čustva imaš, to itak...marsikaj ti ne bo prav...ampak, glej naprej in če ti je res do kakšne stvari, se bori zanjo...in de4laj tisto, kar ti je v življenju najbolj všeč. glej najprej nase, nato na druge in nikoli ne delaj stvari proti svoji volji, zato da bo drugim prav...če ti pač to ne odgovarja. nima smisla biti suženj ljudem in delat določene stvari, ki ti ne odgovarjajo, da bi ugajal drugiom...ker TI si tisti, ki živiš to življenje, ostali imajo svoje lekcije...

upam, da malo bolj razumeš to filozofijo, drugače me pa vprašaj, kar ti ni jasno

[E.C.]

Kaj pa vem no. Ali misliš, da moraš biti res na konju, da ne delaš drugim, kar nočeš, da bi drugi delali tebi? Ali pa, da se zavedaš, da si za svoje življenje odgovoren sam, mislm, za svoje misli, dejanja, žalost, veselje? Ali pa, da se zavedaš, da drugih ne moreš spreminjati, lahko pa svoje odzive nanje?

Ne vem no. A moraš res za tako vedenje imeti stalno službo, pa tko?

 

Kot že rečeno, samo zavedanje (zame) niti pod razno ni dovolj.

 

Ja, res je, če ti je recimo zavedanje, da si sam odgovoren za svojo srečo in izpolnjenost dovolj, in si istočasno neizpolnjen v službi, spolnosti, finančno itd..., IN si to neizpolnjenost dopustiš priznati, IN ti je vseeno ok, hja, potem je to to, ja.

 

Jst recimo ne maram bit neizpolnjen in nesrečen v življenju in glede tega vedno prav kmalu kaj konkretnega naredim...

 

[Antoninus]

Hja, Kabalist

 

Kaj pa vem no. Ali misliš, da moraš biti res na konju, da ne delaš drugim, kar nočeš, da bi drugi delali tebi? Ali pa, da se zavedaš, da si za svoje življenje odgovoren sam, mislm, za svoje misli, dejanja, žalost, veselje? Ali pa, da se zavedaš, da drugih ne moreš spreminjati, lahko pa svoje odzive nanje?

Ne vem no. A moraš res za tako vedenje imeti stalno službo, pa tko?

butl Se popolnoma strinjam, da duhovnost ni privilegij dobro preskrbljenih.

[nosorog]

Hojla E.C.

 

Dobro napisano, mislm, zame, sem te razumel tako, kot je podal Nosorog svojo definicijo duhovnosti. Zdej, on te je razumel drugače, ampak to že on ve zakaj.

butl

 

Tudi sam sedajle vidim, da nikakor nisem izpostavil ustreznega citata. Razlog je v tem, da me je tako zbodel že naslov "odvisnost od duhovnosti", da sem potem zadevo le preletel in "razumel" skladno z naslovom.

Menim namreč, da ob pravilnem razumevanju duhovnosti pojmi, kot so "odvisnost od duhovnosti" ali "beg v duhovnost" ne obstajajo. Zato je treba pred kakršnimkoli pisanjem o teh stvareh razjasniti, kaj duhovnost sploh je. Tu so se že valjale ene teme (ne vem, morda so zbrisane zaradi nedavnega vdora in miniranja foruma) v katerih smo razpravljali o smislu življenja; takrat sem v tem kontekstu izpostavil dečovanje z ljubeznijo in kreativnost. In iz tega izhajam tudi pri svojem razumevanju duhovnosti - Duhovnost je kreativen in ljubeč odnos do vsega. Duhovni pristop je, da smo v vsem, kar počnemo "prisotni" s svoji celim bitjem in med delovanjem ne razmišljamo o preteklosti in prihodnosti. V enem od postov pred časom sem v tem kontekstu podal še misel: "Bližje bogu si, če med lupljenjem krompirja razmišljaš o tem, kako ga boš čim boljše olupil, kot pa če med lupljenjem krompirja razmišljaš o Bogu."

 

Mogoče bi bilo bolj razumljivo, da zna biti tudi besno ukvarjanje z duhovnostjo /ki ni vsakodnevno zavestno in pozorno živetje svojega življenja tu in sedaj/ beg od sebe. Tako bi ga lahko razumel jaz. Recimo, a ne, če se greš eno ljubezen do Boga, ga častiš u nulo, poješ karkoli tudi njegovo ime, si vsak dan ali pa nonstop v cerkvi, obenem pa zavračaš tole življenje, ker je minljivo in ljudi ker so kaj pa vem, zlobni, pokvarjeni, zahrbtni, al pa neumni, idioti, nevedni, al pa jih celo sovražiš a ne, in svoje telo in potrebe, ker to je materialno in minljivo in nevredno tebe, ki

 

Točno tako. Edino v tem kontekstu gre za beg, ki pa seveda (spet) izhaja iz napačnega pojmovanja duhovnosti. Boga v resnici častiš, če spoštuješ njegove stvaritve (sočloveka, naravo ...), mu skušaš biti podoben skozi ljubeče delovanje in kreativnost, ne pa da se ob tla mečeš v cerkvi in podobne fore.

 

Lepo povedano. Takšna pretiravanja so možna, ker večina duhovnežev in duhovnic pristaja na vsiljeno gnostično delitev na dobro duhovnost in hudobno materialnost. A ker je vrag v podrobnostih, je svet samo navidezno dvojen. Pravzaprav je dvojna samo materialnost, kajti temeljni pogon dejavnega sveta je neprekinjeno izravnavanje nasprotij v sami materiji in njeni binarni naravi. Žal pa je materialnost osnovni nivo bivanja. Ko si enkrat na konju kar se tiče materialne komponente bivanja, se lahko greš duhovnost.

 

Men se zdi da si zlo obremenjen s tole gnostično delitvijo, saj mislim, da v resnici malokdo takole razmišlja. Čisto mimi je pa zadnji stavek, ki sem ga pofarbal. Na tem forumu so nas bila polna usta, ko smo govorili o tem, da se nekaj zares zgodi, če si to fejst žeiš, da je od naše notranje naravnanosti odvisno, kauj se nam v lajfu dogaja ... A vse to naenkrat zanikaš? Ali ne izhaja vse, kar je ustvarjeno, iz duhovnih dimenzij? Vedno obstaja najprej želja, notranja potreba po tem, da nekaj narediš, nato zamisel, kako boš to naredil, sledi pa akcija. Pri tebi pa se kar naenkrat vse obrne. Najprej mora nekaj materialnega obstajati, da "se greš duhovnost". Preprosto "ne gre skozi". Čeprav po drugi strani pa spet govoriš, da sta duhovno in materialno dve plati istega kovanca, kar nedvomno drži. Kaže, da svojih duhovnih idej ne prenašaš ustrezno v vsakdanji lajf. Duhovno in materialno dejansko lahko primerjamo s pojmom polarnosti. Ravnotežje pa ne prinaša le teoretino razumevanje nečesa, ampak ustrezna preslikava znanja v vsakdanji lajf.

 

Men mi pa pri tem samo ena majcena stvarca ni jasna.Da si za svoje življenje odgovoren SAM..in vse kar se ti zgodi, je zto k si si tko pustu pa te fore ane...sej lahk nism lepo definicije povedu sam temeljno nej bi blo to.

Lohk, da mi mora nekdo to boljše razložit, rabim nasvet mojstra.

Če sem za vse kar se men zgodi, jzt sam kriv in lahko samo nase pokažem kot "problem", k drugo je vse tko kot mora bit..vmešavam se lahko samo jzt in samo jzt pol ustvarjam "probleme"..pa čeprav so samo situacije in naše reakcije..Ok.ok..vse v redu in prav..ampak...

 

Kaj pa, če ti ljudje hinavijo za hrbtom?

 

Tole je strašno dolga zgodba, ki bi pravzaprav zhtevala svojo temo. Za energije, ki ne sodijo v elektromagnetni spekter in med katere prištevamo npr. tudi našo miselno in čustveno energijo, velja, da enako privlači enako. Se4 pravi, da z dobro notranjo naravnanostjo privlačiš sorodne energije. A stvar le ni tako preprosta, saju v materialnem lajfu preprosto vse vpliva na vse. Primer: Skregaš se z ženo, si mal živčen in greš zdoma. Zaradi živčnosti neprevidno stopiš na cesto in avto, ki ga je vozil nabasan voznik te zgazi. Ampak zakaj je bil tisti avto ravno takrat tam? Ker so frendi voznika pregovorili, naj pred odhodom spije še eno rundo. Zakaj so sploh popivali? Ker je imel Janez rojstni dan. Itd, itd,

lalala

 

Ah kurc, ajmo još jednom: lalala

[moytsa]

Ja, ok Nosorog jzt kot Unis-papiga znam tud tele fraze dobro ponavljat in mislm da mi gre dobro od rok.Loa, what you think thou shalt become..

Ok, bom še enkrat vprašal pa mal razširu vprašanje pa nej mi kdo še enkrat ponovi odgovor..Kako si ti kriv, da ti folk hinavi za hrbtom, če tega sploh ne veš?

 

življenje je eno veliko odkrivanje, odkriva se ti pa tisto kar znotraj seb ustvarjaš-Within..without is mirror of your actions..If you want to make change, you must start at the root of all-Thought..

 

Ampak..Kako si ti kriv, da folk hinavi za hrbtom, če na to sploh nisi pomislil, nisi vedel in nisi znal in ti še zdaleč na kraj pameti ni prišlo, da bi podvomil v resničnost izrečenih besed prijateljev?..

In to hinavščino zveš po "naključju".Pa ne se mi zdej na to naključje obesit, ta hinavščina se je vlekla par let pa sploh nism šteku-tendu-vidu-pomislu-bilokej..Kako sem lahko jaz si to sam sebi ustvaru, če zavestno na kej tazga sploh nism pomislu.?Podzavestno?

Če je to to, dsm še zmerm jzt krivc za stvari, ki se jih sploh ne zavedam in se tičejo mene osebno, pol je najboljš d se umaknem proč od ljudi k še ne morm nadzorovat mojih misli.Kdo ve kakšno škodo lahko ustvarim sebi in drugim..wuuu

 

ravno to sem ti povedala zgoraj...beri...nisi ti kriv, da so ti drugi hinavili za hrbtom...oni so se tko odločli...ampak iz tega bi lahko povleku določeno lekcijo, ki si se jo imel za naučit...človeka sprejemaj takšnega, kot je...če ti dela neumnosti, odpuščaj in če si ti vzel to tako, kot da so ti hinavili, je to tvoja stvar...oni so delali tako, kot se je njim pač zdelo prav...če delaš neumnosti v življenju, se ti to tudi povrne, sori...tko je to...če pač ni blo etično, bojo vse dobili nazaj. ti pa neki povleči iz te izkušnje in nauči se, da se svet ne vrti okoli tebe ampak ti okrog njega... vzami to kot neki, kar je pač bilo, eno zaključeno poglavje in pojd naprej...v življenju se maš še marsikej za naučit...upam, da si o teh stvareh z njimi razčistu...ker to je pač treba...pogovorit se je treba o njihovem vedenju in tvoji reakciji, če se da, da se stvari ne pusti nerazčiščenih...pogovor pa lahko reši marsikatero stvar.

[butl]

Ja, ok Nosorog jzt kot Unis-papiga znam tud tele fraze dobro ponavljat in mislm da mi gre dobro od rok.Loa, what you think thou shalt become..

Ok, bom še enkrat vprašal pa mal razširu vprašanje pa nej mi kdo še enkrat ponovi odgovor..Kako si ti kriv, da ti folk hinavi za hrbtom, če tega sploh ne veš?

 

življenje je eno veliko odkrivanje, odkriva se ti pa tisto kar znotraj seb ustvarjaš-Within..without is mirror of your actions..If you want to make change, you must start at the root of all-Thought..

 

Ampak..Kako si ti kriv, da folk hinavi za hrbtom, če na to sploh nisi pomislil, nisi vedel in nisi znal in ti še zdaleč na kraj pameti ni prišlo, da bi podvomil v resničnost izrečenih besed prijateljev?..

In to hinavščino zveš po "naključju".Pa ne se mi zdej na to naključje obesit, ta hinavščina se je vlekla par let pa sploh nism šteku-tendu-vidu-pomislu-bilokej..Kako sem lahko jaz si to sam sebi ustvaru, če zavestno na kej tazga sploh nism pomislu.?Podzavestno?

Če je to to, dsm še zmerm jzt krivc za stvari, ki se jih sploh ne zavedam in se tičejo mene osebno, pol je najboljš d se umaknem proč od ljudi k še ne morm nadzorovat mojih misli.Kdo ve kakšno škodo lahko ustvarim sebi in drugim..wuuu

 

O Unis

 

A se ti zdi, da si ti kriv, da ti folk hinavi? Folk počne kar pač počne. Za svoje odzive na hinavljenje si pa ti odgovoren, ja.

 

Kot že rečeno, samo zavedanje (zame) niti pod razno ni dovolj.

 

Ja, res je, če ti je recimo zavedanje, da si sam odgovoren za svojo srečo in izpolnjenost dovolj, in si istočasno neizpolnjen v službi, spolnosti, finančno itd..., IN si to neizpolnjenost dopustiš priznati, IN ti je vseeno ok, hja, potem je to to, ja.

 

Jst recimo ne maram bit neizpolnjen in nesrečen v življenju in glede tega vedno prav kmalu kaj konkretnega naredim...

 

 

Ja, imaš prav E.C., res manjka "in delujem" če se že zavedam, ampak men je to samoumevno, pa sem pozabil, da ni samoumevno, da gresta zavedanje in delovanje skupaj z roko v roki.

 

Kako?

 

S podoživljanjem, izražanjem, delovanjem.

IMO

 

Če si jezen, hja, razjezi se, a.

Že si žalosten, zjoči se v nulo.

Če si prizadet, pokaži to! Izrazi se!

Če si agresiven, pojdi lavfat, plavat, v hribe. Zderi se. Vzemi mrtev kos lesa in znesi se nad njim. Al pa vzemi star telefonski imenik in zavij mu vrat!

 

 

Hehe, E.C., eee, khm, tole me spominja na sod vode /pa na pipco/

[E.C.]

Hehe, E.C., eee, khm, tole me spominja na sod vode /pa na pipco/

 

Ja, in kaj se zgodi s preveč polnim sodom?

 

 

Čustva so energija, nič drugega. In potlačena energija ni dobra novica.

Več energije, ko se nabira v astralnem telesu, bolj to vpliva na naše doživljanje. You know, nesorazmerne reakcije na neke nedolžne vplive iz okolja; rdeči gumbi, ki jih imamo vsi, in kateri sprožajo burne reakcije tam, kjer to niti ni logično itd...

 

Je pa res, da so sama čustva pod vplivom misli. In za res zdravo življenje in temeljiti napredek je potrebno odstraniti vzroke za tlačeneje čustev oziroma za vse negativnosti, ki jih tovorimo s seboj...

IMO

 

tnx 4 your time.

 

[butl]

Ja, in kaj se zgodi s preveč polnim sodom?

Čustva so energija, nič drugega. In potlačena energija ni dobra novica.

Več energije, ko se nabira v astralnem telesu, bolj to vpliva na naše doživljanje. You know, nesorazmerne reakcije na neke nedolžne vplive iz okolja; rdeči gumbi, ki jih imamo vsi, in kateri sprožajo burne reakcije tam, kjer to niti ni logično itd...

 

Je pa res, da so sama čustva pod vplivom misli. In za res zdravo življenje in temeljiti napredek je potrebno odstraniti vzroke za tlačeneje čustev oziroma za vse negativnosti, ki jih tovorimo s seboj...

IMO

 

tnx 4 your time.

 

 

[E.C.]

 

[E.C.]

ah, brezveze, neki sm mogu vprašat : / ..to pa sam zato k smi ne dopade d je vesolje mwje ogledalo..mrš u..

 

Živ unis

 

Ja, to je en vidik percepcije.

 

Ma jst reje iz sebe izhajam (kaj mi pa preostane, če smo čist iskreni?):

 

sami si farbamo očala (beri: um) s keterimi gledamo svet. Sej zato pa vidimo čisto isti objekt zaznave (ne vem, drevo, recimo) vsak po svoje...

...in isto je z drugimi ljudmi in situacijami.

 

Ne vem no, meni je to dejstvo osvobajajoče, ker to enostavno pomeni, da prav zares lahko postanem srečnejši, brez da spreminjam druge, svet in okolico...

 

 

[nosorog]

Kako si ti kriv, da ti folk hinavi za hrbtom, če tega sploh ne veš?

 

A sploh rabiš o vsem skupaj razmišljat skozi krivdo? Skozi odnose - takšne in drugačne - spoznavamo svoje kvalitete in slabosti. Pomagajo nam torej pri ozaveščanju. Skozi odnose se formira naša osebnost in zaščitna psihološka meja!!! Faca si, ko ti rata, da se po takšnih dogodkih (ko npr. kdo na videz brez razloga spletkari za tvojim hrbtom) ne obremenjuješ s tem, da bi razmišljal o njem kot o karakterni pizdi, si prizadet ..., ampak skušaš spoštovati to osebo in njeno vlogo pri tvoji rasti, ki jo je odigrala - in torej skenslat pozornost iz same osebe, ki ti je nekaj prizadela, ampak jo usmeriti v lekcijo, ki ti jo je ta izkušnja prinesla. Če ne poštekaš tega, ampak obsojaš ljudi, se tovrstne izkušnje ponavljajo v vedno bolj brutalnih oblikah. (škoda, da ni med smeškoti še lik koga, ki se totalka valja od smeha, k bi ga zdele zihr prpopu zraven).

 

lalala