Spremeniti BodočnO5t

[astroMATRIX]

Spremeniti okoliščine je veliko bolj lažje kot prevideti. Zelo je teško pO5tati astrolog in jih je bilo lahko našteti na prste ene roke v preteklO5ti, magov je

velik več.

 

Primeroma prijatelj Pagios http://www.lava.net/~pagios je med elito.

 

En mag ta pravi je tudi v Avstriji!

 

Torej tehnike vstvarjanja dogodkov so bolj enostavne kot tehnike napovedanja.

 

Napovedi delamo lahko na leto, mesec, dan, uro in minuto dogodka.

 

Ne zgodi se vedno kar pričakujemo!

 

Za spreminjanje bodočega poRAbimo sekunde, za denimo vse ljubezni v življenju, izRAčun leta in meseca ljubezni, porabimo od nekaj sekund do celo 15 minut.

 

Zdi se bolj enostavno delati simple magijo kot napovedi. In se splača.

 

Sveta Marija pomaga, pa so te lekcije ponavadi počasne, nismo vsi clear.

[VEČNOST]

Pa ima smisel spremeniti BodočnO5t?

[kamikaze]

 

ZAKAJ BI JO PA?

[VEČNOST]

<{POST_SNAPBACK}>

 

ZAKAJ BI JO PA?

 

 

Ne deri se, te slišimo.

[kamikaze]

sej se ne derem, samo na veliko pišem

 

loh pa napišeš odgovor z lih tko velikimi črkami če želiš........

 

[VEČNOST]

<{POST_SNAPBACK}>sej se ne derem, samo na veliko pišem  

 

loh pa napišeš odgovor z lih tko velikimi črkami če želiš........

 

 

Se še spomniš rubrike v nekem časopisu: Povedal in ostal živ.

[sari]

Temu, da ne bi kar naprej ustvarjali bodocnosti v sedanjosti se itak ne moremo izogniti

samo kaj, ko je to dostikrat tak k.i.c.vo nezavedno

 

a tole z magijo ni grobo poseganje v svobodno voljo drugih ljudi?

[kamikaze]

hm......bi znalo bit

da pa jo sami ustvarjamo - sej ne more biti drugače, sam to še ne pomeni da jo moramo komplet zavestno naravnat - sej bi živeli pol kot po vnaprej določenem programu

 

xsmx

[p!sces]

Ne, ni poseganje v svobodo drugil ljudi, ker se odvija po svoje.

Vseeno so vednu na pragu odlocitve sami.

 

Magija je pa super, ze samo za razvoj in zivljenje.

Tudi ce nic ne "spreminjas".

 

L.

[tanaja*]

Zivljenje tece naprej, prepustiti se moras toku. Dovolj imamo casa, da vplivamo na svoje zivljenje, samo prilike je treba izkoristiti!

[kamikaze]

prilike so pa tko na vsakem koraku...... seveda odvisno za kaj....

lepa slikca, tanaja*

 

xsmx

[VEČNOST]

In tako ta trenutek spreminjamo BodočnO5t!

[kamikaze]

neeeee

samo določamo, kakšna bo

 

[tomazslo]

bom nekaj dodal.....k sem zadnjič na svet je lep napisal...sicer je isto kot v univerzumu samo malo manj strokovno .......

 

Če izhajamo iz resnice, da smo samo zato na tem svetu, da nekaj doprinesemo v skupno nezavedno, kar je v bistvu tudi namen za razvoj, evolucijo, napredek, moramo tudi odgovore zakaj se nam nekaj dogaja, iskati v tej resnici.

 

To je namen našega odraščanja, to je namen zorenja v višji nivo svojega jaza.

 

Vse poti, ki si jih sami usmerjamo pač vodijo k cilju razvoja, pa naj bodo te poti bolj zemeljske in pri tleh, ali pa božanske, važen je v končnem cilju samo rezultat.

 

Namenjeno nam je zelo malo kapacitete možgan za naše življenje, vse ostalo je nezavedni del, kjer se shranjuje prav vse, kar je povezano z nami, od rojstva dalje, pa še pri rojstvu so se energije, ki so bile potrebne za naše rojevanje pretvorile v tako obliko, kot smo jih v tistem momentu potrebovali, in s sabo prinesle tudi neko osnovno informacijo, neko usmeritev naše naloge, naše karmične poti.

 

Med zavednim in nezavednim delom možgan je enosmerna zapreka, ki ne dovoljuje informacijam nezavednega dela v zavedni del, oziroma dovoljuje samo pod določenimi pogoji, tej pregradi se reče ego – vratar našega nezavednega, tehnično so pa to polprevodniški kristalčki na krajših lovkah nevronov, ki v povezavi med sabo tvorijo interne nevronske mreže, ki jih klasificiramo v različne nivoje nezavedne, psihiatri to imenujejo različne globine nezavednega. V teh mrežah se zapisuje prav vse, kar se nam dogaja, prav vse informacije, ki ustvarjajo neke miselne zapise, vzorce, ki se pakirajo po neki podobnosti in med sabo nadgrajujejo. Ko nastane zavestni pogoj, se ta vzorec tudi v celoti ali delno ozavesti, drugače je samo zapisan kot neka informacija. To bi v računalništvu primerjali kot nek zapis na »hard disku«, ki nima nobene dimenzije, dokler ga ne odpremo, takrat praktično ponovno dodamo dimenzijo časa in materije, do odprtja je samo informacija, tako imenovani S kanal. Ta zapis je v »praznem prostoru« med jedrom atoma in elektroni, kar je pa že dolgo dokazano, da ni prazen prostor, ko mu dodamo dimenzijo časa, pa aktiviramo bitno informacijo v nevronski mreži, tu je zopet pretvorba v čas.

 

Velikokrat se izkaže, da je način življenje vseskozi usmerjen z nekimi vzorci, ki si jih pač ne zavedamo, ker so v nezavednem delu, a vseskozi usmerjajo naše delovanje tako telesnih organov, kemičnega in električnega stanja in tudi smer poti in rasti. Dobri strokovnjaki na področju psihiatrije znajo do teh vzorcev priti, marsikdo lahko ta vzorec ozavesti, največkrat je pa ozaveščanje povezano z rastjo posameznika, z načinom in pogojem življenja, ki ga pa usmerja po teh vzorcih.

 

Pri ozaveščanju morajo biti ustvarjeni pogoji, ki jih pa prav ego ustvarja, on je tisti zaradi česa se aktivira intenzivno razmišljanje, pa naj bo to na bilo katerem njegovem orodju, naj bo to ljubezen, bolezen, prizadetost, razočaranja, in podobno, skratka, nekaj kar nas »fejst matra« zato da o tem premišljujemo.

 

Vzorci v našem nezavednem se vseskozi med sabo primerjajo in nadgrajujejo, neki izoblikovan uporaben vzorec se pa istočasno še primerja z informacijami, ki so zapisane v kosmosu, tudi tam se nadgrajujejo in plemenitijo.

 

Če pogledamo primer kako to dejansko poteka (brez fizikalne poglobljene razlage kvantnih pretvorb). Poznam prijateljico, ki se ji je v najbolj občutljivih najstniških letih zapisal nek vzorec podrejene osebe, ker je pač odraščala v družini pijanca, kjer je morala ona skrbeti tako za mamo kot očeta in še sestrico in bratca…ko je malo odrasla, se je iz tega umaknila z poroko, a sprejela je moškega, ki se ji ni posvečal, imel jo je samo zato, da ga je stregla, sama je mislila da tako mora biti, saj drugačnega življenja sploh ni poznala. Tudi v postelji sta bila samo takrat ko je on to hotel in tudi samo toliko, dokler je njemu odgovarjalo, nikoli ni bilo povratnega učinka, nikoli ni doživela orgazma, vendar je bil to njen zapis, ona je to sprejemala in projecirala, ona je dovoljevala. In ker je bil partnerski odnos na tem vzorcu, se tudi obdržati ni mogel, ker so bila čustva zatajena samo na bazi dominantne in podrejene vloge in na vzorcu dobrote, da tako mora biti. Rodila je dva otroka in ker je bilo tudi več aktivnosti okoli otrok, si je mož poiskal drugo in prišlo je do sporazumne ločitve. Sama je te vzorce še vedno nosila v sebi, nič ni bilo narobe, imela službo, urejen status, dva otroka. In nekako živela vsakdanje življenje. Vmes so se ji limali različni moški, a prav vsi po vzorcu njenega bivšega, prav noben tak, ki bi tudi bil pripravljen kaj vrniti od tistega, kar je ona dajala. Veliko se je ukvarjala z vprašanjem zakaj se ji limajo sami taki moški, zakaj v resnici ne dobi tistega pravega, ki bi z njo tudi nekaj delil, ne samo jemal, dokler v tem ni spoznala, da je v njej to zapisano, da se njena informacija primerja z podobnimi in zato se ji to dogaja. Spremenila je način razmišljanja in sprejemanja moških, danes je svobodna in ima prav vse kar si želi, tudi moške takrat ko jih rabi in tudi iskrenega prijatelja, vendar je morala ona svoj vzorec spremeniti, da je lahko danes normalna.

 

S to zgodbico ki sem jo opisal bolj preprosto in nekoliko manj zapleteno, kot je bilo v resnici, sem hotel potrditi samo trditev, da smo mi tisti, ki projeciramo vzorce v kosmos in se nam zato nazaj vračajo podobni, ker se z našimi lahko primerjajo, če mi vzorca nimamo se pač nima s kom primerjati.

 

Največkrat se ti vzorci vlečejo iz otroških let, ti nam potem krojijo našo pot in mi smo tisti, ki jih moramo ozavestiti in na tem nekaj narediti, dodati neko svojo resnico v univerzum.

 

Prav vsak od nas ima cel kup vsakdanjih primerov, kjer se to dejstvo potrjuje. Na primer vzorec strahu, kadar se nečesa res bojimo se nam to tudi dogodi, ali o nekom premišljujemo in se nam v istem momentu javi, telefonira ali pa gre samo mimo okna, pa še cel kup tega, kar se nam vsak dan dogaja v povezavi z drugimi, čeprav gre velikokrat mimo nas neopaženo, ker na to nismo pozorni, če pa smo, to tudi vidimo.

 

Zato moramo prav vse naše probleme iskati v sebi, čeprav je najlažje izgovore najti v okolju, nikoli ne razmišljajmo zakaj je nekdo nekaj rekel ali naredil, ker to ne moremo vedeti, ker nismo nekdo, ker razmišljamo po naše in ne po njegovem, ker je to v nas, ne v nekomu. Če nekomu nekaj ne privoščimo, zavidamo, če manipuliramo z drugimi, v resnici manipuliramo samo z sabo, ker te vzorce manipulacij zapisujemo v svoje nezavedno in se potem tudi primerjajo in vračajo, zato tudi drži pregovor, da nikoli ne želi drugemu slabega, ker se ti bo vse vrnilo v hujši obliki, ali pa pregovor vse se vrača, vse se plača. To so naši zapisi in normalno je, da jih bomo morali preje ali kasneje ozavestiti in takrat nas pač to udari, pot ozaveščanja pa skoraj vedno zelo boli.

 

Tudi bolezni, smrt, izgube in podobno so samo poti rasti in ozaveščanja resnic, na tem se učimo in zorimo, takoj ko najdemo vzrok bolezni jo lahko tudi ozdravimo, ko razčistimo z izgubo nam ostane samo še zapis čiste misli, nič več breme, informacije so obdelane in se tako obdelane tudi dodajo v univerzum, do tam je pa pot primerjanj in obdelav. Dodelane informacije so pa tiste, ki nam tudi obležijo v »duši« in so del nas, ki zopet služijo kot podlaga drugemu razčiščevanju oziroma ozaveščanju.

 

Vse kar se nam pa na tej poti dogaja, od veselja do žalosti, vse travme in podobne prijetne in neprijetne zadeve, so pa samo plod našega majhnega zavednega dela, ki nam tudi dovoljuje življenje in biti na tem svetu, v tem času. Prav pri vseh nepremagljivih ovirah na koncu spoznamo, da so bile nepremagljive, neskončne in boleče samo toliko časa, dokler iz njih nismo dobili pravega sporočila, ko ga dobimo, so pa naenkrat lahke, neboleče in nepomembne.

 

Moja resnica je, da moram živeti zase, da moram imeti mojo svobodo, da se ne smem obremenjevati z problemi drugih, da ne iščem za svojo nesposobnost ali nepripravljenost izgovore v okolju ali drugih, da mi je čisto vseeno, kaj drugi mislijo o meni, ker je to njihov problem in, da moram biti iskren in pošten do sebe, ker sem šele takrat tudi lahko do drugih. Verjetno bo marsikdo rekel, da to ne gre čisto tako, vendar gre, tu in tam tudi iztiriš, vendar če to veš in v sebi nosiš, kaj hitro tudi ugotoviš, zakaj si iztiril. Problemi drugih so njihov problem, če o njih premišljuješ postanejo tudi tvoj. Čarovnic ni, če v njih ne verjameš, če pa samo pomisliš, da bi lahko bile, jih boš pa srečeval na vsakem koraku.

 

 

Tomaž

[Dadika]

Tomaž...

[p!sces]

Tomaz, tole je pa najboljsi post na forumu do sedaj.

Bravo. :!:

 

Preberte ga vsi, vam bo bolj prav prsl kot branje 10 kratkih postov...

 

L.

[kamikaze]

nekje je pisalo:

 

svet je kot gumijasta opna - kar vržeš vanjo, boš dobil nazaj...

 

in velja za vse, tud za vedenjske vzorce.....

 

[matjazz]

odlično povedano tomazslo

[VEČNOST]

Tomaž, izredno pretočno povedano in napisano.

[Todika]

kok češ spremenit prihodnost, če sploh ne veš kaj te čaka tam.......pol bi mogli bit vsi jasnovidni, da bi taprvo vidli kaj nas bo doletelo, pol bi pa poljubno spreminjali to a ni glupo? je kar je....bo kar bo pa klinc vse skup....sej se zmeri pol pokaže da je vse za nekaj dobro, če le znaš in hočeš videt to......ne štekam naj grem spreminja kao nekaj v prihodnosti in pol si mogoč s tem kej fajnega zajebem...sej kok bom pa vedla brezveze, ka vse se spomnejo, jim res more bit dolgcajt v lajfu

[tomazslo]

<{POST_SNAPBACK}> kok češ spremenit prihodnost, če sploh ne veš kaj te čaka tam.......

 

Todika, samo resnica, da moraš najprej čimbolj spoznati sedanjost na osnovi tega kar si počela v preteklosti, šteje........ to o prihodnosti zate danes sploh ni važno....ne mislim tu na standard, pogoje materialnega življenaj ali službe......mislim na spoznanje tvoje osebnosti in tvoje osebne svobode.....

 

imeti moraš osebno notranjo svobodo, samo tako lahko tudi preceniš kaj je zate, kaj je tvoje in kaj v resnici lahko imaš, dokler te ego kakorkoli bremza, svobode ni, takrat se pojavljajo spremembe kemičnega stanja, takrat se kuriš, ke s tem ustvariš blokade v sebi, energije ne morejo normalno teči skozi tebe, kemična struktura se podere in tudi elektrolit se spreminja....samo v tem je fora......

 

Kaj bo jutri tudi slučajno ne rabiš vedeti, dokler ne veš kaj je danes.......

 

Pri eksperimentiranjih kvantne pretvorbe (zaustavitev časa) se to lahko naredi za danes, za ta trenutek, nikakor pa ne za jutri, čeprav se tudi dogaja, da je neka informacija v nekih določenih pogojih tudi ozaveščena, čeprav se še ni zgodila...a ta informacija se je nadgradila na osnovi dodanih informacij......

zato se je tudi kasneje tako zgodilo......

[kamikaze]

sam to vse skup pa res že zveni kot najhujš determinizem - bomo živeli kot programirani roboti? Tudi če mamo kao svobodno voljo, da se odločamo po njej, kako bomo storili kaj v prihodnosti, je še vedno oklepanje tega daleč od življenja, kakršnega bi si človek želel...........

 

[Kabalist]

Z magijo je hudič. Dobesedno. Magija je del osebnostne rasti. Zaradi tega, ker je magija vtkana v naš zahodni duhovni ustroj, ima silno mogočne učinke (izkušnja, ne blebetanje). Vsaka magijska operacija zahteva vrhunsko etičnost in subtilno ravnoteženje. Dokler si z mislimi pri eksistenčnih zadevah, je magija pot v oblazinjeno sobo. Fenomenologija magije je izjemna, a ima na maga pozitiven učinek samo takrat, ko operacije izvaja etično. Zakaj je tako težko dobiti kvalitetno knjigo magije? vsak etičen mag ve, da je napačna uporaba magijskih tehnik nevarna za duševno zdravje. Joga, ki je tuj sistem, nam zahodnjakom ne omogoča takšnih učinkov, a magija je v nas.

[kamikaze]

sej tud za določene jogijske tehnike pravijo, da so nevarne - za tistega ki ni poučen. Ne tolk za asane pri hatha jogi (čeprav tudi te že nekaj) - predvsem pri pranajamskih vajah in višjih stopnjah, ko se ne dela več toliko s telesom, ampak znotraj njega...

 

[tomazslo]

<{POST_SNAPBACK}>sam to vse skup pa res že zveni kot najhujš determinizem - bomo živeli kot programirani roboti? Tudi če mamo kao svobodno voljo, da se odločamo po njej, kako bomo storili kaj v prihodnosti, je še vedno oklepanje tega daleč od življenja, kakršnega bi si človek želel...........

 

saj v bistvu smo neke vrste roboti, pa če to hočemo ali nočemo verjeti...poglej kako funkcioniramo, kako usklajen je vse v nas, kako organi lepo delujejo, če program ni pobrkan...zavestno pa še vedno lahko tudi kaj za sebe ven potegnemo...vendar ne z egom, ampak svojo rastjo..........veliko lepega lahko doživimo in se tudi na lepem učimo...seveda če ne izstopa nekaj v nas samih, kar še nismo razčistili

 

Kabalist

kar se pa magije tiče, te prav ne vem kako ne razumem...kaj pa je sploh magija zate, ne vem kaj si hotel povedati ali pa sem preneumen....

Kolikor jaz to poznam so to namenski zapisi informacij, ki jih lahko tudi mi sprejmemo ali ne...vendar prav gotovo ne, če vanje ne verjamemo.....