teža duše

[Ksenia]

ko vidim ta naslov me večkrat preleti misel - koliko tehta duša - odvisno od razpoloženja, ok, sej vem da govorite o nečem drugem, ampak men pride to na misel

[Ebor]

Demian zanimiva razlaga. Samo kaj so "vibracije" v primeru duše? Sama vibracija kot jo poznamo iz fizike, taka ali drugačna naj nebi spremenila teže, mislim nebi se čutila razlika v teži, zaradi različnih vibracij. Mislim, da je "vibracija" samo kot metafora za neko stanje, ne pa za dejansko dogajanje v duši.

Selene, ja tudi meni je to prišlo na misel...

Lep dan

Ebor

[matjazz]

Tudi duše imajo vibracije.

 

Ko se oseba počuti dobro in zadovoljno ima višje vibracije, kot takrat ko je potlačena.

Kaj se tiče vibracije in teže. Poskusi se jezit 2 ure. Ampak res neprestanoma na vsasko stvar. In če se takrat ne boš počutila utrujeno ali bolj težko, potem tvoja teorija drži.

[Ksenia]

iluzija težkosti?

[Ebor]

<{POST_SNAPBACK}>Dvomim, da je tako enostavno.

 

Contesa, najbrž je neka zelo enostavna razlaga, samo ljudje znamo zakomplicirat, hehehehehehe...

Lep dan

Ebor

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>Demian zanimiva razlaga. Samo kaj so "vibracije" v primeru duše? Sama vibracija kot jo poznamo iz fizike, taka ali drugačna naj nebi spremenila teže, mislim nebi se čutila razlika v teži, zaradi različnih vibracij. Mislim, da je "vibracija" samo kot metafora za neko stanje, ne pa za dejansko dogajanje v duši.

 

Jaz govorim o duševnosti (čustvih), ker je duša zame nekaj drugega. Vibracije so nihanja materije/energije. V tem primeru čustvene energije oz. čustvenega (astralnega) telesa. Pri tem gre za točno takšne vibracije, kot jih pozna fizika. Teža telesa se pri tem seveda ne spreminja, gre le za občutek, ki ga asociiramo s težo.

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>Zveni logično, samo v knjigi Življenje po življenju je predstavljeno malo drugače.

Kako pa je predstavljeno v tej knjigi?

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>Ko berem vaše prispevke moram, še sam pristavit lonček, tokrat malce šaljivo. Ker iz literature vemo (Goethe je bil sploh car na tem področju), so bili v preteklosti tudi primeri prodaje duš. Glade na to, da se tukaj ugotavlja težo duše, se sprašujem, če ni morda pri tem šlo za neko obliko začetkov shujševalnih kur, namreč če se znebiš (beri prodaš) dušo, si takoj 21 g lažji. To sicer ni nek dosežek, nekaj je pa le, kajne. Heheheehe.

 

Dobro pustimo šalo ob strani, me je pa razmišljanje o tem privedlo do nečesa drugega. Najbrž ste opazili, da če vam je hudo, da vas takrat nekaj pritiska k tlom, ali je takrat duša težja me zanima, kaj menite o tem? Prav tako, ko je človek srečen kar "leti", je torej takrat duša lažja?

Lep dan želim...

Ebor

 

Je nekaj na tem, ja...Sem prebral nekaj o Božjem ritmu - mislim da v knjigi Vincenta Peala Moč pozitivnega mišljenja

Da je v vsem nek Božji ritem.

In če delamo kar pač že delamo v skladu s tem ritmom potem gre vse lažje, se manj ali pa sploh nič ne utrudimo

Sem sprobal na sebi. Kakšen dan v službi(delam na CNC stroju) vse teče kot po maslu. Nič se ne zatika mašina dela kot urca, šiht mine kot bi mignil...

Kakšen dan pa gre vse narobe, vse se zatika, šiht se vleče... :xx!:

In če duša upravlja s telesom potem je pač takrat malo izven ritma

Malo preveč enostavno, vem, ampak tako nekako jaz to vidim

[Ksenia]

<{POST_SNAPBACK}>Jaz govorim o duševnosti (čustvih), ker je duša zame nekaj drugega. Vibracije so nihanja materije/energije. V tem primeru čustvene energije oz. čustvenega (astralnega) telesa. Pri tem gre za točno takšne vibracije, kot jih pozna fizika. Teža telesa se pri tem seveda ne spreminja, gre le za občutek, ki ga asociiramo s težo.

in kaj je zate duša?

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>in kaj je zate duša?

Tisto, kar je v človeku večno in nespremenljivo. Čustva se ves čas spreminjajo, tudi misli in osebna identiteta. Duša pa je tisti del tebe, ki je vedno enak, tisto zaradi česar si ti ti, v kateremkoli življenjskem obdobju in v kateremkoli življenju. V kateremkoli spolu in v katerikoli možni obliki življenja.

Ljudje smo zelo nagnjeni k temu, da se identificiramo s svojimi čustvi, zato mnogi dušo enačijo s čustvi.

[Anu]

<{POST_SNAPBACK}>Tisto, kar je v človeku večno in nespremenljivo. Čustva se ves čas spreminjajo, tudi misli in osebna identiteta. Duša pa je tisti del tebe, ki je vedno enak, tisto zaradi česar si ti ti, v kateremkoli življenjskem obdobju in v kateremkoli življenju. V kateremkoli spolu in v katerikoli možni obliki življenja.

Ljudje smo zelo nagnjeni k temu, da se identificiramo s svojimi čustvi, zato mnogi dušo enačijo s čustvi.

 

 

Mi nismo naše telo, nismo naše misli in nismo naša čustva.

[Ksantipa007]

Kaj pa smo potem,piss of shit?!

[Anu]

<{POST_SNAPBACK}>Kaj pa smo potem,piss of shit?!    

 

 

Ha, ha, ha - Tudi ne!

[Ksantipa007]

He-he-he,kaj pa potem?

[Ksenia]

<{POST_SNAPBACK}>Tisto, kar je v človeku večno in nespremenljivo. Čustva se ves čas spreminjajo, tudi misli in osebna identiteta. Duša pa je tisti del tebe, ki je vedno enak, tisto zaradi česar si ti ti, v kateremkoli življenjskem obdobju in v kateremkoli življenju. V kateremkoli spolu in v katerikoli možni obliki življenja.

Ljudje smo zelo nagnjeni k temu, da se identificiramo s svojimi čustvi, zato mnogi dušo enačijo s čustvi.

se strinjam s tem, da ljudje enačijo/mo dušo s čustvi, ampak mislim pa vseeno, da duša ne zapusti telesa v enakem stanju kot je v trenutku, ko se odloči za življensko bivanje - verjetno ji naš ego prizadane rane, brazgotine, verjetno pustimo s svojim delovanjem na njej posledice... saj na svet pride vendar, da se nečesa nauči in mnogokrat je cilj tudi negativnost, žalost,... ali pa pomoč drugim -ne vem, mislim, da pride iz telesa bogatejša za izkušnjo ali dve

[Anu]

<{POST_SNAPBACK}>se strinjam s tem, da ljudje enačijo/mo dušo s čustvi, ampak mislim pa vseeno, da duša ne zapusti telesa v enakem stanju kot je v trenutku, ko se odloči za življensko bivanje - verjetno ji naš ego prizadane rane, brazgotine, verjetno pustimo s svojim delovanjem na njej posledice... saj na svet pride vendar, da se nečesa nauči in mnogokrat je cilj tudi negativnost, žalost,... ali pa pomoč drugim -ne vem, mislim, da pride iz telesa bogatejša za izkušnjo ali dve

 

Se strinjam, saj je bistvo reinkarnacije "izkustvo" oz. "učenje" duše. Samo dušo kot tako ne moremo enačiti s čustvi - npr. z jezo. Jeza je odraz našega ega in ne duše. Mislim, da je cilj reinkarnacije zmaga duše nad egom, predvsem pa odvezati se od vsega materialnega, pa tudi od čustev.

[Ksenia]

in na duši ni nobene brazgotine? Nobenega novega spoznanja, nič bogatejša? ne pravim, da se potem duša ne očisti, zaceli, ampak .... mah bom prišla potem nazaj pa vam povem ne bom trdila nekaj, česar nisem doživela, oz. se ne spomnim... vem, da je bilo v knjigi potovanje duš opisano da gre duša čez neko čiščenje (če se ne motim) ampak ne bom vzela njihovega pisanja za sveto resnico

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>verjetno ji naš ego prizadane rane, brazgotine, verjetno pustimo s svojim delovanjem na njej posledice... saj na svet pride vendar, da se nečesa nauči in mnogokrat je cilj tudi negativnost, žalost,...

Da, posledice v obliki izkušenj. Vendar dvomim da v obliki žalosti in prizadetosti. To je narava čustev. Ego prizadane rane in posledice le samemu sebi.

[Ksenia]

in kako veš? da duši bolečina ne pusti drobceno ranico... da jeza ne vpliva na njen razvoj? kako si tako trdno prepričan? tule ne mislim nič slabega, ampak resnično me zanima, kako smo lahko trdno prepričani o določenih stvareh, o katerih samo beremo? Ali ti spomin sega v doživetja med življenji?

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>in na duši ni nobene brazgotine?

Duša je neosebna, nima ega, ni navezana, zato tudi ne more biti prizadeta. Edina "brazgotina", ki jo lahko nosi je Ljubezen.

[Ksantipa007]

<{POST_SNAPBACK}>

Ego prizadane rane in posledice le samemu sebi.

 

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>in kako veš? da duši bolečina ne pusti drobceno ranico... da jeza ne vpliva na njen razvoj? kako si tako trdno prepričan? tule ne mislim nič slabega, ampak resnično me zanima, kako smo lahko trdno prepričani o določenih stvareh, o katerih samo beremo? Ali ti spomin sega v doživetja med življenji?

Ni res, da samo beremo. Naravo duše lahko spoznavaš tudi v dolgoletni transcendentalni meditaciji. To je tudi namen meditacije.

[Ksenia]

in zakaj nekateri prenesejo strah pre vodo, višino, itd v naslednje življenje. zakaj čutijo bolečino na mestu, kjr so bili ustreljeni? Da pojasnem, rada bi samo razumela če je neosebna? Če ne odnese s seboj ničesar le spoznanje. Zakaj pa potem pravimo da smo s kom karmično povezani? uh kolk vprašanj imam

[Ksenia]

<{POST_SNAPBACK}>Ni res, da samo beremo. Naravo duše lahko spoznavaš tudi v dolgoletni transcendentalni meditaciji. To je tudi namen meditacije.

viš tu pa nisi mojega zadnjega vprašanja dobro prebral...

blagorček tebi

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>in zakaj nekateri prenesejo strah pre vodo, višino, itd v naslednje življenje. zakaj čutijo bolečino na mestu, kjr so bili ustreljeni? Da pojasnem, rada bi samo razumela če je neosebna? Če ne odnese s seboj ničesar le spoznanje. Zakaj pa potem pravimo da smo s kom karmično povezani? uh kolk vprašanj imam 

Prenos fobij in vseh anomalij osebnosti je karmično pogojen, ne zato, ker bi duša sama imela te anomalije. Neosebna pa ne pomeni neljubeča ali brezbrižna. Pomeni samo, da na stvari ne gleda egocentrično.

Ampak takšni so le moji pogledi, moja praksa. Nočem te v nič prepričevat.