teža duše

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>viš tu pa nisi mojega zadnjega vprašanja dobro prebral...

blagorček tebi

 

Sorry Ne, spomin mi ne sega v doživetja med življenji. Menim pa, da to ni potrebno, če želi človek spoznati lastno dušo.

[Ksenia]

sej nimam takšnega občutka, da bi me prepričeval v karkoli

mogoče pa oba govoriva o istih stvareh

trenutno sem v nekem čudnem stanju pa mi komunikacija šepa... res častna pionirska, sem se strokovno prepričala o tem,skoraj zaprta čakra, če ne čisto ... tko da bom spet lepo utihnila

lep dan, grem delat naprej.

[Ebor]

<{POST_SNAPBACK}>Sorry    Ne, spomin mi ne sega v doživetja med življenji. Menim pa, da to ni potrebno, če želi človek spoznati lastno dušo.

 

Ja vprašanje je zakaj želiš spoznat svojo dušo, kaj je namen tega?

L.P.

Ebor

[Ebor]

<{POST_SNAPBACK}>Je nekaj na tem, ja...Sem prebral nekaj o Božjem ritmu - mislim da v knjigi Vincenta Peala Moč pozitivnega mišljenja

Da je v vsem nek Božji ritem.

In če delamo kar pač že delamo v skladu s tem ritmom potem gre vse lažje, se manj ali pa sploh nič ne utrudimo

Sem sprobal na sebi. Kakšen dan v službi(delam na CNC stroju) vse teče kot po maslu. Nič se ne zatika mašina dela kot urca, šiht mine kot bi mignil...

Kakšen dan pa gre vse narobe,  vse se zatika, šiht se vleče... :xx!:

In če duša upravlja s telesom potem je pač takrat malo izven ritma

Malo preveč enostavno, vem, ampak tako nekako jaz to vidim  

 

Živjo alef,

Sam sem opazil podobne stvari, (v glavnem delam z računalnikom) če delam v nekem ritmu, mi tipke tečejo, programi se hitro odpirajo, rač se odziva na ukaze in vse se zdi neverjetno tekoče... prav tako, ko nisem v "mudu" gre vse počasi in se zatika.

Celo sem opazil pri sodelavcu, ki ima nekako negativn osnos do uporabe računalnika, da se mu le ta neprestano kvari....

Definitivno je nekaj na tem.. pred leti sem bral... samo se ne spomnim več kje, da gre za to, da je osnova vsega SiO2 (polprevodniška tehnologija za izdelavo čipov, ki so v računalniku tudi izhaja iz SiO2), oziroma da je vse uglašeno, na razdaljo med atomi v SiO2. Takrat se mi je zdela razlaga zelo znanstveno fantastična, zato niti nisem posvečal pozornosti temu... tako, da točno kako vse špila niti ne vem... bi bilo pa dobro spet pobrskat po knjižnici...

L.P.

Ebor

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>Ja vprašanje je zakaj želiš spoznat svojo dušo, kaj je namen tega?

L.P.

Ebor

Vzrok tega je notranja potreba po samospoznanju, samouresničenju. Nemen tega je uskladiti svojo osebnost in svoje življenje z višjim namenom.

[Ebor]

<{POST_SNAPBACK}>Vzrok tega je notranja potreba po samospoznanju, samouresničenju. Nemen tega je uskladiti svojo osebnost in svoje življenje z višjim namenom.

 

Višji namen, kaj je to? Kakšen je ta "višji namen"?

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>Višji namen, kaj je to?

Vzrok, zaradi katerega si/smo tukaj. Razen seveda če verjameš, da smo tu po naklučju.

 

<{POST_SNAPBACK}>Kakšen je ta "višji namen"?

To je vprašanje, ki bega ljudi že od nekdaj. Odgovor nanj dobiš od svoje duše, vendar ne prej, preden si za to resnično ne začneš prizadevati.

[Ebor]

<{POST_SNAPBACK}>Vzrok, zaradi katerega si/smo tukaj. Razen seveda če verjameš, da smo tu po naklučju.

To je vprašanje, ki bega ljudi že od nekdaj. Odgovor nanj dobiš od svoje duše, vendar ne prej, preden si za to resnično ne začneš prizadevati.

 

Hmm pravzaprav moram priznati, da nimam nekega odnosa do tega... mogoče nekoč, ta trenutek pač ne.....torej me to še čaka.... ali pa tudi ne.... misliš, da je to pomembno... mogoče je pomembnejša pot, kot cilj?

Mah raje bom nehal, ker če ne bom samo sprševal (neumnosti)....

Lep dan ti želim...

Ebor

[cashy]

hja, pot je nedvomno pomembna, vendar moraš vedeti, kam ta pot vodi...kaj ti pomaga hoditi po poti, ki ne pelje nikamor...saj vendar sploh nimaš motivacije, da bi hodil po njej in se spopadal z njenimi preprekami.

Ko pa veš, kam si namenjen, boš tudi raje vzel pot pod noge in se boš uspešneje soočil z izzivi na njej. Nedvomno boš od take poti odnesel mnogo več in kvalitetnejše izkušnje, kot na poti brez določenega cilja.

[Ksenia]

vrba, prepuščamo se energiji duš

[Guest sstane]

Vrba, stopi z mobilnikom na vago in počakaj, da te pokličem. Če boš med razgovorom težja, ima tvoj mobilnik dušo

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>

 

Kaj pa zivali..... imajo duso? 

 

Da najprej mal osvežim.

 

"Kdor od vas pa je sposoben kaj razumeti, naj ve, da so na tej zemlji stopile v meso tudi duše z drugih svetov in da so na njej tudi otroci kače. Sicer so enkrat že umrli in nekateri že večkrat, za svojo popolnost pa so spet vzeli nase meso.

 

Pogosto ste že slišali o selitvi duš. Daljna jutrova dežela še dandanes trdno veruje v to. Toda ta vera je pri njih zelo omadeževana, ker naj bi se po njihovem človeške duše vračale v živalsko meso. Ampak še zdaleč ni tako.

 

Večinoma sem vam že povedal, da se duša človeka s tega sveta zbere iz mineralnega, rastlinskega in živalskega kraljestva in se povzpne do človeške duše, in tudi, kako se to v ustaljenem redu dogaja. Toda vzratno ne potuje več nobena še tako nepopolna duša, razen v duhovnem srednjem kraljestvu po zunanji pojavnosti, da bi se ponižala in potem morebiti poboljšala. Ko se to zgodi do določene stopnje, čez katero se potem zaradi pomanjkanja višjih sposobnosti ne more nadaljevati, lahko takšna duša preide zgolj v blaženost ustvarjenih bitij na kakšnem drugem svetu, se pravi v njegovem duhovnem delu, ali pa, če hoče, še enkrat stopi v meso ljudi te zemlje, si po tej poti morda pridobi višje sposobnosti in z njihovo pomočjo doseže celo Božje otroštvo.

 

Tako potujejo tudi duše z drugih svetov v meso ljudi te zemlje, da bi si v njem pridobile tiste neštete duhovne lastnosti, ki so potrebne za dosego resničnega Božjega otroštva.

 

Ker pa je ta zemlja takšna šola, jo tudi obravnavam s toliko potrpljenja, uvidevnosti in potrpežljivosti. Kdor od vas zmore to razumeti, naj razume; toda to naj obdrži zase, ker ne bo dano vsem, da bi razumeli vse skrivnosti Božjega kraljestva. Če pa vendarle najdete koga, ki je otrok kar se da pravega duha, temu lahko postopno odkrivate eno skrivnost za drugo, toda tudi tedaj samo zanj; kajti Jaz hočem, da si pravi človek vse to pridobi z lastno prizadevnostjo po mojem nauku."

 

Na kratko nauk o dušah po Lorberju. Da ponovim, glede na to, da še zmer najdem take cvetke, kot je ta, da se človeška duša lahko rodi kot žival. Živali za razliko od človeka nimajo stanovitne duše. Se prav, da se duše živali vedno takoj po telesni smrti združujejo med sabo in tako prehajajo na višje nivoje bivanja. Človek pa je zaokrožena celota, in se kot tak razvija naprej. Nikoli pa se ne rodi kot žival, lahko pa se več tisoč let ne more več roditi, če preveč pade. In v duhovnem svetu lahko prevzame podobo živali v skladu s svojim življenjem na tem svetu.

 

In pri materialnem človeku je tudi duša še materialna. Jasno pa je, da niti atom materialnega ne more preiti v čisto duhovno sfero (nebesa), zato se mora človeška duša prečistiti vsega materialnega, da postane povsem duhovna in kot taka preide v čisto duhovno sfero, iz katre tudi izhaja.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>... nenavdno po svoje, a ni... stehtat nekaj, kar nima mase...    ... ali jo morda ima    ... in zakaj potem nihce ne ve, kje se ta masa nahaja     

 

Duša je v krvi .

In bliže, kot je Bogu, bolj se zbira v srcu.

 

In kaj misliš s tem, da nihče ne ve, kje se duša nahaja .

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>duso dojemam predvsem kot del bozanske energije oz. kot samo bozansko ljubezen, ki je v vsakem od nas in nas povezuje...

 

Temu bi jest reku duh. Človek je bitje iz telesa, duše in duha. Telo je človeku dano zgolj za kratek čas, in torej ni človekova resnična last, ker nima trajnosti. Duh pa je od Boga. Duša pa je človekova zavest in njegova svobodna volja. In duša se lahko veže na telo oziroma materijo; ali pa na duha, to je na Božansko v človeku.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Ne vem. Morda pa sploh ne gre za kemične reakcije. V najboljšem primeru (s stališča zagovornikov 21g duše) gre za ločitev eteričnega telesa od materialnega. Vendar to še vedno ni duša, ampak le bolj fina komponenta fizičnega telesa.

 

Ko duša zapusti meseno telo, sama iz sebe ustvari fino eterično telo. Torej to eterično telo je iz duše.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Duša je neosebna, nima ega, ni navezana, zato tudi ne more biti prizadeta.

 

Duša je osebna, ima ego (se pravi svoj materialni, meseni del), je navezana, in je lahko prizadeta. Šele, ko se duša povsem prečisti, nima več ega, ni več navezana in ne more več biti prizadeta.

[emanuel]

Pa še mal dodatka iz Lorberja.

 

Ko se duša- to njen onostranski duh iz Boga zelo jasno vidi-v telesu, bodisi v rastlinskem ali živalskem, po potrebnem zorenju že sposobna povzpeti na višjo stopnjo življrnja, ji njen onstranski duh, ki jo nenehno oblikuje, omogoči, da ji je za vnaprej neuporabno telo odvzeto in si lahko potem -že obdarjena z višjimi inteligencami- oblikuje novo telo, v katerem se lahko po daljšem ali krajšem času spet povzpne do višje inteligence življenja in dejavnosti in tako naprej vse do človeka, kjer bo kot že povsem svobodna, v poslednjem telesu dosegla popolno samozvest, spoznanje Boga, ljubezen do Njega in s tem popolno združitev s svojim onstranskim duhom, in ta združitev se imenuje novo rojstvo ali prerojenje v duhu.

 

Pa lahko noč vsem

[Ksenia]

<{POST_SNAPBACK}>   

se pravi plavate vsi s tokom, nihce proti toku....

a potem nima nihce tako mocne energije, da bi prvotno vprasanje tudi dojel?

 

nekako poskusam postavit en jez, da bi se ta tok malo ustavil in da bi se ta energija malo koncentrirala na temo     

pa bi se mimogrede malo elektrike lahk proizvodl, wow

Vrba, ne vem, mislim, da se tu vsi pogovarjamo, da za spremembo ni žaljivk, zbadanj, da debata poteka lepo tekoče... dobro ne pogovarjamo se o 21 g, pa o psih (mimogrede marsikatera žival je bolj človeška kot človek). Energija v tej temi se mi zdi kar prijetna, se ti ne zdi... in če je vprašanje teža o gramih, potem smo pričeli plavati proti toku, po mojem..

me pa zanima nekaj 21 g - telo spreminja težo od jutra do večera. In če je natanćnos tehtal ljudi pred in po smrti - a je povsod pokazalo točno isto teži? Kam je pa po smrti prištel oz. odštel izgubljeno tekočino (ok, sem laik, samo telo je sestavljeno tudi iz tega ane, ki jo po smrti baje ni več, al je še )

[Mateja]

<{POST_SNAPBACK}>In kaj misliš s tem, da nihče ne ve, kje se duša nahaja .

nic posebnega ne mislim s tem... samo to, da glavo vsak hitro najde in ni prav hudo veliko teoretiziranja o tem, kje se nahaja (niti dvomov ne)... dusa pa je za nekoga v krvi, drugi jo pokaze v predelu srca, tretji pravi, da je v DNA, cetrti, da ... zanimivo je tudi, da psihologi in psihiatri pravijo, da se ukvarjajo s clovesko psiho (duso), pa je potem videti, da se trudijo 'pozdravit glavo' (ljudje recejo 'tale je za na psihiatrijo' in pri tem pokazejo, da z njegovo glavo po njihovem ne stima...)...

... mogoce je za spoznavanje tistih ravni bitja, ki jih glava ne doseze s svojim zaznavanjem, treba vklopit druge 'senzorje'...

[Ebor]

<{POST_SNAPBACK}>nic posebnega ne mislim s tem... samo to, da glavo vsak hitro najde in ni prav hudo veliko teoretiziranja o tem, kje se nahaja (niti dvomov ne)... dusa pa je za nekoga v krvi, drugi jo pokaze v predelu srca, tretji pravi, da je v DNA, cetrti, da ... zanimivo je tudi, da psihologi in psihiatri pravijo, da se ukvarjajo s clovesko psiho (duso), pa je potem videti, da se trudijo 'pozdravit glavo' (ljudje recejo 'tale je za na psihiatrijo' in pri tem pokazejo, da z njegovo glavo po njihovem ne stima...)...

... mogoce je za spoznavanje tistih ravni bitja, ki jih glava ne doseze s svojim zaznavanjem, treba vklopit druge 'senzorje'...   

 

Bravo Mateja, tole pa je nekaj, da se človek zamisli......

[Demian]

<{POST_SNAPBACK}>Ko duša zapusti meseno telo, sama iz sebe ustvari fino eterično telo. Torej to eterično telo je iz duše.

Človek ima eterično telo tudi ko je živ. Eterično telo ni duša, je le bolj fina komponenta fizičnega telesa.

 

<{POST_SNAPBACK}>Duša je osebna, ima ego (se pravi svoj materialni, meseni del), je navezana, in je lahko prizadeta. Šele, ko se duša povsem prečisti, nima več ega, ni več navezana in ne more več biti prizadeta.

Jaz bi to rekel za osebnost, ne za dušo. Morda le različno uporabljava izraze.

 

<{POST_SNAPBACK}>dusa pa je za nekoga v krvi, drugi jo pokaze v predelu srca, tretji pravi, da je v DNA, cetrti, da ... zanimivo je tudi, da psihologi in psihiatri pravijo, da se ukvarjajo s clovesko psiho (duso), pa je potem videti, da se trudijo 'pozdravit glavo' (ljudje recejo 'tale je za na psihiatrijo' in pri tem pokazejo, da z njegovo glavo po njihovem ne stima...)...

To je zato, ker vsi govorimo o duši, vsak pa si pod to predstavlja nekaj drugega.

[Ebor]

<{POST_SNAPBACK}>Vrba, ne vem, mislim, da se tu vsi pogovarjamo, da za spremembo ni žaljivk, zbadanj, da debata poteka lepo tekoče... dobro ne pogovarjamo se o 21 g, pa o psih (mimogrede marsikatera žival je bolj človeška kot človek). Energija v tej temi se mi zdi kar prijetna, se ti ne zdi...  in če je vprašanje teža o gramih, potem smo pričeli plavati proti toku, po mojem..

me pa zanima nekaj 21 g - telo spreminja težo od jutra do večera. In če je natanćnos tehtal ljudi pred in po smrti - a je povsod pokazalo točno isto teži? Kam je pa po smrti prištel oz. odštel izgubljeno tekočino (ok, sem laik, samo telo je sestavljeno tudi iz tega ane, ki jo po smrti baje ni več, al je še )

 

Hmm mene je tole navedlo na misel, da, ko telo umira se nekako bojuje, mogoče kot en boj za "preživetje" in s tem bi bilo smiselno, da porabi veliko energije za ta boj in posledica tega bi bila lahko izguba telesne teže...

Ne vem kaj mislite?

 

Glede teže duše... pa mislim, da je bolje razmišljat o "teži" duše kot recimo kako izkušena je kako vplivna je ... ne vem če sem uporbil prave izraze, upam, da boste razumeli kaj sem mislil....

Ebor

[Ebor]

<{POST_SNAPBACK}>hja, pot je nedvomno pomembna, vendar moraš vedeti, kam ta pot vodi...kaj ti pomaga hoditi po poti, ki ne pelje nikamor...saj vendar sploh nimaš motivacije, da bi hodil po njej in se spopadal z njenimi preprekami.

Ko pa veš, kam si namenjen, boš tudi raje vzel pot pod noge in se boš uspešneje soočil z izzivi na njej. Nedvomno boš od take poti odnesel mnogo več in kvalitetnejše izkušnje, kot na poti brez določenega cilja.

 

Ja seveda, Cilj je potreben, da se odpraviš na pot, definitivno.... samo potem, ko pa enkrat začneš hodit in če imaš v "glavi" samo cilj ne vidiš tistega (hodi po svetu z odprtimi očmi), kar je na poti, zato pravim, da bi se bolj morali posvečati poti....

Lep pozdrav

Ebor

[El Nino]

Ja hihi js kr ne morem iz svoje kože, tam gor kjer sem pisal koliko energije ima 21 gramska duša, hehe zdej ne morem mimo tega da če je duša v energetsko polnilnem okolju se "zredi" ane.. odvisno kje je ampak zihr more to delovati v obe smeri in najbrž so polnejše duše težje...

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>nic posebnega ne mislim s tem... samo to, da glavo vsak hitro najde in ni prav hudo veliko teoretiziranja o tem, kje se nahaja (niti dvomov ne)... dusa pa je za nekoga v krvi, drugi jo pokaze v predelu srca, tretji pravi, da je v DNA, cetrti, da ... zanimivo je tudi, da psihologi in psihiatri pravijo, da se ukvarjajo s clovesko psiho (duso), pa je potem videti, da se trudijo 'pozdravit glavo' (ljudje recejo 'tale je za na psihiatrijo' in pri tem pokazejo, da z njegovo glavo po njihovem ne stima...)...

... mogoce je za spoznavanje tistih ravni bitja, ki jih glava ne doseze s svojim zaznavanjem, treba vklopit druge 'senzorje'...   

 

Tud to, da je 2 plus 2 štiri, je vsakmo hit jasn, in ni treba nič teoretizirat. Ko je pa treba računat odvode pa integrale, pa stvar ni tko preprosta. Ampak zato še ne moreš rečt, da NIHČE ne zna računat integralov , a ne, da ne.

 

Kri in srce. Pa saj je srce tud del krvnega sistema. In ne samo del, ampak središče oziroma center. Mimgrede, se ti zdi slučajna podobnost med besedo srce in pa besedama središče ter center? Vsakdo pa, ki spontano pokaže nase, pokaže na svoje srce, ne pa na svojo glavo. Možgani so zgolj računalnik iz mesa. Ljudje imamo zavedanje, da smo tisto, kar imamo v srcu. In to ne izhaja iz spoznanja golega razuma, ampak iz globjih človekovih zavedanj, iz drugih senzorjev, kot bi se ti izrazla. Razumsko gledano bi rakli, da smo zgolj razum, torej da je duša v glavi.

 

Sicer pa je jasno, da telo brez duše ne more živeti. Strogo kemično gledano bi lahko rekli, da je telo sestavljeno iz mrtvih kemijskih elementov. Kemija, ki človeka razgradi in analizira, ne more najti nič živega, čemur bi lahko rekli, to je pa življenje. Sevede pa Sveto pismo ne navaja kar tako, brez veze, da je življenje mesa v krvi. Ko to povežeš, pa iz tega lahko potegneš tudi kakšen sklep.

 

Bi se pa strinju, da nihče, razen Boga, ne more določiti točne meje med dušo in telesom; in pa med dušo in duhom. Tuki se pa vsa stvar res konča.

Je bol it