STRAH-kaj naredit

[cigancica]

po cem pa sklepash ,da sem omenjala tvoje razpolozhenje?ker nisem ,res

mi je pa sam bilo smeshno,ker sem nekak prichakovala tak odgovor ,kot si ga napisala....drgach pa midve po moje ne prideva dalech ,che sluchajno prideva v konflikt-levinje he,he.

ne tko resno jemat vrba,sem easy clovek ,ki nobenega noce ne podcenjevat in ne precenjevat.

zdej se mi mudi..ampak sem nasla eno darilce zate,upam ,da ti bo vsec

izvoli,pa nochko

[Robida]

Moje mišljenje je, da tukaj na tem forumu ni prostor za taka "obmetavanja". Razlogov za bolezni, take in drugačne je veliko. Ne moremo metati vse v en koš. Vsak bolnik rakav ali s kakšno drugo boleznijo ima svojo zgodbo. Vsem je pa skupno eno: nikoli si nismo vzeli časa zase. Vse drugo je bilo prej.

Življenje je eno teorija je drugo. Spoznala sem ljudi, ki so preboleli raka, pa niso šli nikoli k psihologu, veliko smo se pogovarjali. Iz izkušenj teh ljudi se lahko veliko naučimo. Največ energije in volje do življenja so mi dali ravno ljudje ki so preboleli raka in živijo po zdravljenju že 5, 8, 10, 15 let. Takrat, ko sem najbolj potrebovala strokovne ljudi, kamor, predvidevam sodite tudi psihologi, ni bilo nikogar. Ni bilo nikogar, ki bi me prijel za roko, ali potolažil ali ozmerjal ali pa dal navodila za naprej. Sama sem iskala naprej, sama sem se morala spopasti s svojo bolečino. Tako opevani strokovnjaki - nikogar ni bilo, ki bi znal ali hotel pomagati. Samo: tukaj imaš diagnozo, tukaj imaš napotnice, .... kaj pa sedaj, kaj naj naredim, kako naj živim. Četudi si v Nemčiji, kje ste pa psihologi takrat ko res človek rabi pomoč. Ali si ti povezana z onkologijo v Nemčiji tako, da priskočiš na pomoč takrat ko ima človek največje travme. Kje ste takrat. Lahko je govort takrat ko se človek že pobira, obmetavat ga z raznimi negativnimi zadevami. Ali ti tako pomagaš rakavim ali bivšim rakavim bolnikom. Kje imaš pa ti sedaj svoj obraz. S kom se bom družila je pa samo moja izbira. Če nočem biti z nekom, ki mi ne odgovarja zaradi kakršnega koli razloga je pa samo moja stvar. Jaz sem izbrala življenje in ravno zato hočem biti z ljudmi, ki tudi pozitivno gledajo na življenje. Moram reči, da si me razjezila in jemlem si pravico da ti to povem v obraz. Če hočeš ti lahko v OS pošljem vse moje podatke, da ne boš mislila da se skrivam.

 

Ne vem kaj tebi pomenijo čustva. Jaz zelo dobro vem. Toliko čustev kot je privrelo na dan v zadnjem letu jih ni v mojem celem življenju, pa bom kmalu praznovala Abrahama. Ljubezen - takrat ko človek zboli se šele pokaže prava ljubezen - med partnerjema. Če bi bilo na svetu vsaj delček take ljubezni, ne bi bilo vojn, lakote, sovraštva.

 

Šla si predaleč. Čeprav si psiholog-strokovnjak, si si kar se mene tiče dovolila preveč. Če bi imela srce odprta za čustva ne bi odreagirala na moj post tako napadalno.

 

Ne ti mene ucit o custvih, jaz sem jih studirala. Vsako custvo se rodi iz misli, kako ti mislis o necem, pa tudi kako zupnik misli o cem ali kdorkoli... in ti bos mene ucila o ljubezni in o psihologiji :o Kam gremo?

Ti si jih študirala...hm. IN TI BOŠ MENE UČILA... hm. Zanimiva reakcija psihologa-strokovnjaka. Namesto miru

 

Na tem mestu se enkrat, jaz nisem odvisna od dobre ali slabe volje, jaz sem uravnovesena oseba.... pa tega ne morete videti in sklepate kaksne volje sem jaz... to so vas e ocke, da tako gledati in vase RAZPOLOZENJE (zdaj sem nasla pravo besedo :-)

 

No ... ne vem. Jaz zase vem, da sem v sebi našla mir. Ne bi razglabljala o tem kdo je uravnovešena oseba in kdo ni... ne vem, ne vem.

 

VEM PA ENO: HOČEM ŽIVETI IN MOJ MOŽ ALEF MI TRDNO STOJI OB STRANI IN MI VČASI NASTAVI RAMO ZA ZJOKAT, VČASIH ME TOLAŽI, VČASIH ME OZMERJA, ampak greva po najini poti naprej. Včasih je malo vijugasta, ampak greva naprej. Ne ozirava se na tiste, ki naju gledajo od strani in čakajo kaj se bo zgodilo. Tisti redki ki so ostali pa velikokrat vprašajo: KAKO SI? in jaz jim rečem: ZDRAVA SEM. ŽIVIM. LEPO MI JE.

 

Pa en lep pozdravček vsem in lepe in mirne sanje.

[Mick]

Vas bimčkam, bejbe

[Robida]

ŽIVLJENJE JE LEPO. TAKO SI GA PA LAHKO NAREDIMO SAMI. TUDI DANES JE BIL KRASEN DAN, DEŽ JE OPRAL PRAH. Za dežjem bo prišlo sonce in spet bo krasen dan. Polepšajmo si ga z lepimi mislimi, z lepimi željami. Jutri se bomo zbudili v krasen dan. Zgodile se nam bodo stvari, ki so prave za nas vsakega posebej.

Strah-verjetno se bo še kdaj pokazal. Objeli ga bomo in se bo zmanjšal. ŽIVLJENJE JE RES LEPO, VSAK DAN SE NAM KAŽE V DRUGAČNI LUČI.

 

Lepe sanje in mir vam želim vsem

[Robida]

Oh pa še nekaj moram napisat Vrbi, potem pa zaključim to debato. Kar se dohtarjev tiče v SLoveniji. Imela sem veliko srečo, da sem spoznala ljudi, ki so me po ugotovljeni diagnozi na hitro spravili pod nož, drugače ne bi tega pisala. Vsem tem bom za večno hvaležna. Če bi čakala rednim potom.... no ja. Tudi to je življenje.

 

Pa lahko noč.

[alef]

Vrba

Sem le dočakal tvoj odgovor. Tudi moj je bolj pozen ker sem šele zdaj prišel domov.

Kaj naj odgovorim na vsa tista tvoja čreva ki si jih spravila na forum?

Priznam da ne vem kaj je človek kot ti sploh sposoben razumeti

To kar ti bluziš o meni je že profesionalna deformacija

Kot psiholog verjetno veš kaj je to. Saj si se učila...

Daj ostani pri svojih pacientih in analiziraj njih.

Mene pusti pri miru

Jaz nimam nobenih problemov s psihologi, očitno jih imajo psihologi z mano...

Širim laži o tebi?

Samo citiral sem tvoj post katerega lahko tudi vsak drug prebere.

Ostalo kar pa sem napisal so bile MOJE reakcije na TVOJE žalitve in podtikanja.

Tvoja strokovnost ni bila predmet mojega pisanja. Če sem se o njej nerodno izrazil in si to razumela kot spodkopavanje tvoje strokovnosti se ti opravičujem. Za ostalo se ti ne bom

Kot človeka te pa ne morem ne ceniti ne spoštovati in te tudi nikoli ne bom.

In kot sem obljubil - to je moj zadnji odgovor tebi v tej temi.

Če mi pa kje drugje skočiš za vrat bo moja reakcija enaka

[Robida]

lepa anka, kako si kaj danes? Še en srček zate.

[cosmic girl]

Pozdravček, lepa Anka!

 

Da ne bom vedno samo brala . Tudi jaz se med drugim spopadam s podobnimi težavami - s strahom, ki se je iz nekih negativnih misli, dogodkov, okoliščin razrastel do takšne mere, da me je začel omejevati na vseh področjih življenja. Če sem se mu v preteklosti vedno znova prepustila, se zdaj ne predam več tako zlahka. Imam krize, ampak počasi odkrivam stvari, ki mi pomagajo. Berem knjige, forum, poslušam dragocene nasvete (še posebej sem hvaležna eni zlati lunatki ) in živim vsak dan posebej. Hodim tudi k homeopatu, odvadila sem se vsega, kar vsebuje poživila, vsak dan se trudim ozavestiti misli, ki mi škodujejo, in jih nagnati stran. Počutim se kot otrok, ki se uči hoditi. Vem, da bo trajalo, ampak vem tudi, da se bo izplačalo.

 

Po letih iskanja po "ta pravi stvari", ki bi mi lahko pomagala, sem končno ugotovila, da sem JAZ tista, ki je glavna. Vse ostalo mi je lahko samo v pomoč.

 

Tale pesem iz knjige Dawne Markove Nočem umreti, ne da bi živela me je čist "zadela":

 

Razsežnosti uma

 

Nocem umreti, ne da bi živela.

Ne bom se bala

padca in ognja.

Raje živim svoje dni,

dovolim življenju, da me odpre,

razblini moj strah,

me naredi bolj dostopno.

Razklenila bom srce,

dokler ne bo razprlo peruti,

postalo bakla, obljuba.

Tvegala bom in stopila iz svoje sence,

živela tako, da bom vsako prejeto seme

predala naprej drugim kot cvet

in bom vsak prejeti cvet

poslala v svet kot zrel sad.

 

Drži se in oglasi se kaj. Nisi sama!

 

Lp, CG

[alef]

Za Lepo anko in vse ostale

Življenje je izzivalna pustulovščina ali pa nič.

Če se znamo soočiti s spremembami

in se svobodnega duha spopadamo z usodo,

smo nepremagljivi.

 

Helen Keller

iz knjižice Zlate misli o pogumu

[Guest sstane]

Do Abrahama je hec, po njem pa še večji

[kokola]

<{POST_SNAPBACK}>Tudi mene mučijo strahovi, ampak ne taki, da bi se bala ljudi (vsaj večine ne) ali pa, da bi se bala česa novega...

Mene je strah popolnoma absurdnih stvari!!!!

Npr zvečer ko grem spat imam odprto okno in me je strah, da bo v sobo zlezla kača, pajek,...

poleg teh živali se bojim tudi nadnaravnega...npr, da bom čez okno videla neko bitje (kaj jaz vem kaj), da se bo pruplazilo nekaj črnega...

Bojim se stvari, ki sem se jih bala ko sm bila otrok (tako kot vsi otroci).

nehala sm gldati grozljive filme in sploh sm  postala izredno pozorna.

 

Potem pa še nekaj:ko grem na morju v vodo me resnično skrbi, da bom stopila na črepinjo, ko v restavraciji naročim hrano rsno prebrskam ceu krožnik, da ni notri kaj takega kar bi mi lahko škodovalo..

 

Včasih sm bila veliko bolj brezskrbna...sedaj imam pa včasih občutek, da pretiravam.

 

tečna stvar

 

lep poleten pozdravček

 

 

Podobne strahove imam......moji so taki nadnaravni...bojim se dolocenih grozljivk...npr.:krog(the ring)...tega se se dan danes bojom...zakaj???pa vem,da je nemogoce kar se dogaja v filmih???tej strahovi so obremenjujoci...clovek lahko zboli zaradi strahov...ponoci ne morem spat sama.....pa sem zelooo zgovorna in rada mam druzbo...a ko moram govorit ali podat kako idejo...me postane strah,tresem se,jecljam.......sam strah me jeKAKO SE TEGA ZNEBIM.....?????

[Marsa]

s pozitivnimi afirmacijami...

 

v zacetku teme sta Tina in Mateja podali linke, se mi zdi, je velik teh tem, pa je ziher se v kaki drugi kaj.

[Mana]

ja zarad unga filma krog jaz vsaj 6mesecou nism ponoč upala na wc sama...

[mako106]

Enkrat v življenju sem si napisal pravljico zase. Bilo me je strah, pa sem se odločil, da sebe s čim drugim zapolnim kot s strahom. Od takrat dalje se mi stvari, ki jih razmišljam samo obrestujejo.

 

 

 

 

PRAVLJICA ZA DOBER DAN IN LAHKO NOČ

 

 

Vsak človek v življenju nekaj zbira. Eni znamke in star denar, drugi lopate in

pokvarjene miške. Eni v zbirateljstvu napredujejo kot zbiratelji, drugi kot

ljudje. Nekateri dosežejo v svojem zbirateljskem življenju vrhunec. Kot ljudje

in kot zbiratelji.

 

Nekoč je živel človek, ki je zbiral dobre želje. Vedel je kje jih mora dolgo

hraniti in negovati, da se prilagodijo njegovi resničnosti.

 

Imel sem srečo spoznati ga. Ko sem ga prvič videl, spoznal in bolje ogledal,

sem ugotovil, da še nikoli nisem videl toliko dobrih želja zbranih na enem

kupu. Frfotale so mu okoli glave kot metulji, gledale iza ovratnika, cedile

skozi nos.... Ena se mu je celo prilepila na podplat in pri vsakem koraku je

stopil nanjo. Znova in znova.

 

Zanimalo me je zakaj, če že zbira želje, si jih vsaj nekako ne uredi v svojem

življenju. Lahko bi si jih uredil po abecednem redu, pomembnosti, jih

oštevilčil ali na vsako prilepil etiketo z ustreznim pojasnilom.

 

On pravi, da to ni tako preprosto, da imajo želje imajo nekakšno delovanje, ki

je svojstveno samo njim. Vsaka želja se mora v njem poglobiti in globlja kot

je, bolj je urejena in bližja je njegovi resničnosti. Pomislim, kaj je šele z

vsemi tistimi željami, ki so že skrite globoko v njem in postajajo njegova

resničnost.

[Mana]

Lepo...kaj potem misliš, da se je strah, ker sm ga "uredila" spreminja v mojo resničnost?

 

Al je samo zgodbica pač?

 

Jaz sm malo kratka pri teh pogloblenih stvareh...se opravičujem...mi je treba vse prevest

[mako106]

Veš, vse kar razmišljaš se na nek način urejuje v tebi. Lahko so to dobre želje ali slabe želje. Mi smo to kar razmišljamo, da smo. Bolj v eno smer konstantno razmišljaš, prej se to približa tvoji resničnosti, pa naj bo dobro ali slabo. Verjeti je treba v to , da je tvoja misel kreativna in jo kot takšno lahko izkoristiš. Večji mir imaš v sebi kreativnejša je tvoja misel

[mako106]

p.s. pa kumarce kul zgledajo

[Mana]

<{POST_SNAPBACK}>Veš, vse kar razmišljaš se na nek način urejuje v tebi. Lahko so to dobre želje ali slabe želje. Mi smo to kar razmišljamo, da smo. Bolj v eno smer konstantno razmišljaš, prej se to približa tvoji resničnosti, pa naj bo dobro ali slabo. Verjeti je treba v to , da je tvoja misel kreativna in jo  kot takšno lahko izkoristiš. Večji mir imaš v sebi kreativnejša je tvoja misel

 

ja tole se pa strinjam ja,,,namreč da smo kar mislimo...

[Mana]

<{POST_SNAPBACK}>p.s. pa kumarce kul zgledajo

 

hm...pomagajo ziher

 

in ko te je strah...potem ko te je strah se spomniš tele zgodbice al te sploh ni več strah?

 

sončkeeeee

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>p.s. pa kumarce kul zgledajo

[mako106]

Tudi če me je kdaj strah v življenju, se moram samo spomnit, da mi nima kaj bit. Mnogo dobrega in slabega se mi je že zgodilo. Zdaj pa mi je za vse vse eno. Pravljico sem si napisal zato ker tako živim in zato, da jo lahko ti prebeš, no če boš dala kumarce dol. Zbiram dobre želje v sebi in si jih približujem svoji resničnosti. Več naredim za svoj mir v življenju, bližje so želje moji resničnosti. Kje pa se moja resničnost konča, pa vem, enostavno nima konca.

 

P.S Če mi pošlješ slikco brez kumarc, ti mogoče napišem drugi del pravljice, odvisno od inspiracije

[Mana]

oOoOoOoO

 

to pa ne!!!

jaz sm pač taka...pa sej praute da so vam kumarce fajn...ž

 

 

povej naprej no...zgodbo namreč

[Neža]

Moj dedek je vedno pravil: "Strah je od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni".

 

V bistvu si res vse ustvarimo v glavi. Gre za neke negativne/neprijetne misli, ki si jih ustvarimo in jih potem "pridno" gojimo. Po moje lahko človek sam veliko naredi, s sprostitvijo, afirmacijami (knjige Shakti Gawain in L. Hay) in vizualizacijo.

 

Po drugi strani pa je tudi fajn metoda, ko mislim (in posledično strahu, ki ga s tem ustvariš) pač ne posvečaš prevelike pozornosti in jih ne jemlješ smrtno resno. To dobro opisuje E. Tolle v knjigah Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek in Sporočilo tišine. Pravi, da misli samo objektivno opazujemo ali pa se osredotočimo na zdajšnji trenutek, kar je tudi zelo prijetno.

[kapica]

kaj strah tko opredeljen v "znanosti" heh, povzorca adrenalin???

ko ti zacne recimo srce hitreje bit, pa to...pa kak locis med strahom in paniko in tremo?

[mako106]

<{POST_SNAPBACK}>oOoOoOoO

 

to pa ne!!!

jaz sm pač taka...pa sej praute da so vam kumarce fajn...ž

povej naprej no...zgodbo namreč

 

 

Za to, da ti lahko zgodbico dalje povem, takšno kot jo hočeš slišat, jo moram prebrati v tvojih očeh. Kumarce so mi fajn, ker si mi hecna z njimi, tebi pa po mojem zato, da se lahko skriješ za njimi.