Kako se danes počutiš?

[druidka]

tak utrujena, da se mi še do postelje ne da iti

[emmzi]

spremlja me ena smotana utrujenost že nekaj časa...

drugače če odmislim to, da sem brez energije sem pa super. še 2x v šolo... pol pa feeertiiiiik

[Antoninus]

Lačen!

Tudi jaz čakam na kosilo

[Antoninus]

Nekoliko down kot že dolgo ne.

[Antoninus]

Vem, da se sliši smešno, ampak vseeno pojej eno banano. Po njej je takoj malo bolje.

 

Jaz moram drugač čez čas še kozarc Donata, ker banana zapira.

Hvala za nasvet. Bom pojedel banano in češnje pa še kaj.

[Cookie]

Štrik pusti doma x!x

[Michelle]

v iskanju najvišjega drevesa

Jaz sem pa to vzela na tak "uplifting" način!

Čisto romantično, ne samomorilsko!

 

Počutim...v redu.

Štirije smo zdajle eno uro ugotavljali kako napisati nekaj, da bo pokrilo vse... pa smo KONČNO prišli do rešitve.

Zdaj pa napisat in speljat...

[Antoninus]

Štrik pusti doma x!x

Sem ravno pred kratkim dobil možnost, da za en predmet na faksu napišem esej o samomoru, pa sem zavrnil, ker sem bil slabe volje in vedel, da bom odkril množico argumentov za in le kakšno malenkost proti.

[tantra]

Tile se ukvarjajo z navedeno tematiko/ menda v RL:

http://samomor.mojforum.si/samomor.html?c=1

 

Ista tematika na sl.wikipedia.org:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Samomor

[Antoninus]

Tile se ukvarjajo z navedeno tematiko/ menda v RL:

http://samomor.mojforum.si/samomor.html?c=1

 

Ista tematika je na sl.wikipedia.org:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Samomor

Morda se resno ukvarjajo s tem, ker nek član pravi, da je forum napol mrtev "Sam edini forum namenjen temu je pa napol mrtev.", kljub temu da je Slovenija po številu samoodmorov v samem vrhu. Če je to res, potem ne more biti presenetljivo, da na njihovem forumu ni prav živahno.

[tantra]

Zgleda, da so se že "samooddelal", oz. premislil ...:

Samomor - topics

http://samomor.mojforum.si/samomor-forum-2.html

[Antoninus]

Pri meni je tako. Da včasih človeka notranje zdela šele kasneje po tistem, ko se je nahajal sredi kakšne običajne, glasne, vesele, zabavljaške družbe, ki nima težkih misli in ki nima velikih skrbi in katere pamet je usmerjena le na zunaj vidno in

materialno in nič več kot to (čeprav je to za obstoj bistveno) in ko je človek sam s seboj ---- se šele kasneje počuti izoliranega, žalostnega, nepripadajočega. Potem pa pridejo take misli...

Toda če nič ni kaj dosti vredno (ne slabo ne dobro tega sveta) , ker nič na tem svetu ni trajno, zakaj bi torej človek ostajal na slabem delu premice al palice, al kako se to reče. Raje poiskanje rešitve.

 

Rešitev iz zosa te kave pa je v prijateljstvih, izletih, kratkih popotovanjih v skupini različnih ljudi. In somišljeniki rulajo. Po moje. Karkoli, da je bolje

Že res. Potrebno je tudi imeti v mislih, da osamljenost ni naravno stanje človeka, saj je vedno rojen v družbo in ob rojstvu popolnoma odvisen od drugih, kar ima za posledico, da svoje gone dojema intersubjektivno.

Rešitev iz zosa te kave - ti pa imaš fajn sintagme Somišljeniki res rulajo, je pa škoda, da jih Bog ni zasadil bolj na gosto.

[Guest VilaSonca]

Jaz sem pa to vzela na tak "uplifting" način!

Čisto romantično, ne samomorilsko!

jaz pa mislila, da hoče najvišje drevo, da bo imela boljši pogled, bistrino, jasnino.

 

no ja, Mysti, ziher si dobro mislila.

 

i feel ljubljeno, zaljubljeno, osladno romantično, vsemogočno. in čakam mojo frendico, ki jo mam najraje, da pride s sestanka in nama častim maksimovo čokoladno-sladoledno bombo. pa učim se bolj ali manj cel dan frazeologijo. lušna snov. treba bo kaj za postavico naredit še pol. pa komaj čakam, da cimra opravi z izpiti, ker mi ni prijetno jo met v "mojem" apartmaju.

 

Že res. Potrebno je tudi imeti v mislih, da osamljenost ni naravno stanje človeka, saj je vedno rojen v družbo in ob rojstvu popolnoma odvisen od drugih, kar ima za posledico, da svoje gone dojema intersubjektivno.

Rešitev iz zosa te kave - ti pa imaš fajn sintagme Somišljeniki res rulajo, je pa škoda, da jih Bog ni zasadil bolj na gosto.

odvisno, kako posameznik sploh pojmuje osamljenost (vsak jo malo drugače) in kakšne vrednote ma. jasno pa, da nihče ni rojen volk samotar. samo včasih je pa fajn in celo nujno bit malo sam. pa ne predolgo no, vsaj sama sem taka. rabim kratke in močne doze, ko odjebem vse, regeneriram se hitro, potem pa spet rada komuniciram.

žal je tudi tko al pač ne, da rabimo druge, da nam kdaj povejo, dajo nek feedback. mah, iluzorično je misliti, da mnenja in doživljanja drugih niso pomembna. v prvi vrsti res ne. je važno, kaj si sam o sebi misliš, kako sam doživljaš (ampak, a ni lepšega kot delit svoje misli, občutke z drugimi?) razne stvari. bi življenje sploh melo kakšno barvo, stast, zanos, toplino brez interakcij z drugimi?

ja, kakšne stvari paše imet čisto zase, kakšne pa je fajn deliti za lepši občutek pri srcu.

 

pa ne vem, če sem tvoj point zadela, a tko pač, čist po navdihu tole zdaj.

[Antoninus]

odvisno, kako posameznik sploh pojmuje osamljenost (vsak jo malo drugače) in kakšne vrednote ma. jasno pa, da nihče ni rojen volk samotar. samo včasih je pa fajn in celo nujno bit malo sam. pa ne predolgo no, vsaj sama sem taka. rabim kratke in močne doze, ko odjebem vse, regeneriram se hitro, potem pa spet rada komuniciram.

žal je tudi tko al pač ne, da rabimo druge, da nam kdaj povejo, dajo nek feedback. mah, iluzorično je misliti, da mnenja in doživljanja drugih niso pomembna. v prvi vrsti res ne. je važno, kaj si sam o sebi misliš, kako sam doživljaš (ampak, a ni lepšega kot delit svoje misli, občutke z drugimi?) razne stvari. bi življenje sploh melo kakšno barvo, stast, zanos, toplino brez interakcij z drugimi?

ja, kakšne stvari paše imet čisto zase, kakšne pa je fajn deliti za lepši občutek pri srcu.

 

pa ne vem, če sem tvoj point zadela, a tko pač, čist po navdihu tole zdaj.

Imaš point. Vedno pa je v odnosih ambivalentnosti, ki izvirajo iz tega, da ločenost doživljamo anksiozno (joj, mamica me je zapustila) in hkrati kot preobremenjenost (joj, mamica je prezahtevna, ne morem razviti lastne identitete). Zato na koncu pride ven to, kar sem že nekje napisal, da hočemo biti čim bližje nekomu, ki nas bo pustil čim bolj na miru.

[klarus]

oranžno

[Guest VilaSonca]

Imaš point. Vedno pa je v odnosih ambivalentnosti, ki izvirajo iz tega, da ločenost doživljamo anksiozno (joj, mamica me je zapustila) in hkrati kot preobremenjenost (joj, mamica je prezahtevna, ne morem razviti lastne identitete). Zato na koncu pride ven to, kar sem že nekje napisal, da hočemo biti čim bližje nekomu, ki nas bo pustil čim bolj na miru.

ja. pustil na miru v onem smislu, da bo vedel, kdaj in kako se nam približat in se bo umaknil, ko bo sam začutil, da je čas. včasih nas tudi ločenost kasneje združi.

sem se recimo prepirala s kako osebo, kar je obe prizadelo, ampak so se ene stvari olajšale, razčistile, ki so odnos delale nesproščen. in je potem bilo lepše, ker si vedel, da si lahko tak kot pač si.

[Osamljena]

kako se danes počutim...mislim,da sem predolgo spala, ker me glava svinjsko boli. Drugače mi pa gre na k..., ker morem doma ležat, ker mam longeto na nogi...tečna sem ko hudič in grem sama sebi na živce

[kyllah]

zajtrk oz pozna večerja,

 

sem šla ...tja... kjer se da kupiti čike.... je za plačat več.

 

...uwow.....

 

aja, naslednji teden grem z best frendico na sprehod s psami.

 

fajn bi blo, če bi enkrat organizirali- piknik s psami... lahko vogršček....

 

 

je za premislit.

 

kupila pregrado za kužke in senčila.

 

zdaj pa se malo bašem s poli mini, in krekerji, pojedla že pizza sendvič.... upam, da se alli vklopi zraven.

 

doro, da ljubčk nima reva-nese, jer me itak melo da ga čakam do jutra... pred jobom.

 

 

jobom

[Michelle]

Bedno, pa še ob šestih imam sestanek. Spet ne bo nič s sprehodkom.

[Guest VilaSonca]

TRUST NO ONE

trust yourself.

 

prijetno natrenirano in ratalo mi je se prebit skoz frazeologijo. zdj pa leksikologija in besedotvorje. pa na NSK 2 ne smem pozabit vmes.

[Michelle]

Doma! :onfire:

Trajalo dolgo, ampak je bilo produktivno.

Na poti domov sem se pogovarjala s prijateljico, ki komaj čaka, da gremo žurat

[The Dude]

Jaz sem bla včasih fejst proti samomoru. Zdaj pa nisem več tako. Če si živ, si živ, če si pa mrtev si pa mrtev, pa kaj potem, vsi bomo enkrat kadavri.

 

Ja,..če si živ, bodi res živ. Samomor nima veze z življenjem in življenje nima veze s "pa kaj potem".

[Osamljena]

upajoče, naspano, boooožansko kljub bolniški

[Osamljena]

jezna sem kot še nikoli...dovolj imam izkoriščevanja.

[aandreja]

Po dolgem dolgem času spet tu...kako se počutim???Vse me boli...ampak s tem sem se že sprijaznila...glava me že dolgo več ne muči...kako lepo je to povedat...Revmatični artritis pač ne izbira dnevov, trenutkov...je vedno tu...le kdaj je hujši, kdaj milejši...

Sem se sprijaznila, da določenih stvari ne more delat, da delam pač ko zmorem in to je to...

Jamranje ne pomaga....pomaga da delam sama s sabo in da me okolica razume...počasi so me sprejeli tudi oni tako...saj če sam ne sprejmeš tega, tudi drugi ne vidijo , da imaš pač takšne težave...

Lepo mi je, ker se me je Mitra spomnila in evo spet malo tu nakladam...

Lepo je biti z vami...Moji Lunatiki...En objemček vsem...pa ne vračajte premočnih objemov...sem že napisala, da me vse boli(hahahahaha)