Vse bolj zaljubljena

[rozica]

Pozdrav vsem skupaj!

 

Zadnje čase sem malo v k.... in si ne znam pomagati.

 

Nekomu se moram zaupati, pa ne vem, komu... in ker sem naletela na ta vaš forum, bi vas prosila za posluh in morebitno pomoč.

 

Spoznala sem enega tipa, starega 38 let, samskega, brez otrok...

Jaz sem samska z dvema otrokoma, stara 37 let...

 

Ko sva se spoznavala, sem mu takoj povedala, da si želim tipa ob sebi (da bi se z nekom dobivala, ko sva fraj... med vikendi... za družbo in za seks), vendar otrok ne mislim več imeti. Povedala pa sem mu tudi, da nisem za kake avanture - sem lahko tudi sama, če ni ta pravega..., tako kot sem sama že 4 leta.

 

On mi je rekel, da si vsak samski moški brez otrok prej ali slej želi otroke. S tem mi je po mojem povedal "med vrsticami", da si tudi on želi ali si bo enkrat želel otroke. Jaz to razumem tako, da dokler si ne najde primerne ženske brez otrok, ima pač samo kake seksualne zveze s katerokoli, ki mu pride "pod roke". Ni mi tega konkretno povedal, ampak tako sem jaz razumela.

 

No, in ker me je kljub temu, da sem mu razjasnila, kako je pri meni, še naprej osvajal... in mi s tem "zlezel pod kožo"... sva zdaj 2 večera preživela skupaj.

 

Vse lepo in prav... problem pa je v tem, ker mi je tip zelo všeč in čutim, da se tudi čustveno navezujem nanj. Zdaj pa ne vem, če se sploh lahko... oziroma kaj naj sploh naredim, da se ne bi čustveno navezala nanj. Bojim se mu to povedati, ker se bojim, da bo takoj prekinil z mano. Po eni strani mi je lepo z njim in bi rada, da traja vsaj nekaj časa; po drugi strani pa se bojim, da če bo trajalo, bo zame še huje, ko bova enkrat končala, ker bo mogoče spoznal kakšno primernejšo zanj, samsko brez otrok za resno zvezo...

 

Vem, da nimam kaj izgubiti, če pustim, da traja kolikor traja. Čas, preživet z njim, se mi ne bo zdel izgubljen. Itak nimam nekih planov za prihodnost kar se tiče družine, otrok... Kvečjemu lahko on izgublja čas z mano, če si misli enkrat ustvarit družino.

Izgubim pa lahko delček svojega srca, mogoče tudi malo dostojanstva, zaupanja..., on pa pridobi še eno "črtico na koledarju" - grdo povedano.

 

Kaj naj naredim? Kako naj odklopim čustva? Imate kak recept?

Bi bilo sploh pošteno do same sebe (ki sem zelo čustvene narave), da čustva nekako zatrem? Je čustvenost vrlina ali šibkost duha?

Se vam zdi, da je bolje, da mu vse to povem..., ali naj si sama pomagam in se nekako NE ZALJUBIM ter prepustim, naj zveza traja, kolikor bo trajala?

 

Lepo nedeljo vam želim!

[majica]

Jez pa res ne vem, kako bi si lahko rekla, da SE NE ZALJUBIŠ... to ponavadi pride samo po sebi in je strogo ločeno od naših hotenih misli...

 

Rozica... jez nimam pojma

[Ksenia]

zakaj se bojiš biti srečna?ker se bojiš biti nato razočarana? uživaj v trenutkih

[majica]

...Ampak ...Rozica... držim pa pesti zate, da se vse dobr izteče...

[Ksenia]

se popolnoma strinjam z Majico

[surya]

itak, da ne morš izklopit čustev...zato se prepusti in naj te nese kamor te pač bo...saj jest sem taka..drgač pa, sej eš kaj pravjo..daleč od oči, daleč od srca...edino tko ga lahko pozabiš..samo pol nisi z njim..a bi bila raje z njim kakor pač bo ali brez njega?

[pomlad]

Go for it!

[surya]

<{POST_SNAPBACK}>uf, ...

 

kako lahko dovolis cemurkoli, da te nese nekam v XYX ...

 

jaz (kot tehtnica) najprej premislim  ali je ta pot boljsa od te, kaj pridobim ce uberem to pot, kaj pa ce drugo..., ..taka sem. pa se sploh ne odlocam pocasi, samo vzamem si cas za razmislek, ce ga imam.

 

dobro je da clovek premisli o svojih custvih, ce so konstruktivna, pismu.   drugace te lahko nese tudi pod vlak.

Diana, jaz pri ljubezni ne morm vklopit razuma...ko sem zaljubljena sem eno samo čustvo..razum odpade..jaz se odklopim...kar bo pa bo...

[freia]

Rozica, uzivaj v tistem, kar ti zivljenje prinese! Sploh si ne predstavljam, kako bi se custva dalo "izklopiti". Pa tudi, ce bi jih znali - zakaj bi jih? Ves za koliko lepih stvari bi bili prikrajsani?! Ne zapiraj vrat, se preden si temu cloveku sploh dala moznost, da postane "kaj vec" v tvojem zivljenju. Verjamem, da to terja mnogo poguma, posebno se, ker si mama. Ampak - so ze Rimljani rekli, da je sreca na strani pogumnih. Ne pusti, da te strah prevec omejuje. Vsekakor pa se lahko malce pomenita, da bosta oba vedela, pri cem sta. Jaz bi se na tvojem mestu prepustila zaljubljenosti, v tem ni nic slabega. Treba je ZIVET!!!

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>uživaj v trenutkih

 

 

Zivjo in dobrodosla, Rozhica!

[lia]

jst se na tvojem mestu Rožica, ne bi kaj dost sekirala...dokazano zaljubljenost v najhujši fazi traja največ pol leta, pol noben organizem več ne zdrži kulminacije endorfinov.

 

vse kar so ti zgoraj napisali sam pogojno drži....Diana ima tak lep pogled, ki v življenju le redko zdrži.....na začetku dobro zmeniš in pol do smrt srečno živiš.....je bolj v pravljicah...,

 

Suria reče prepusti se...saj se ni treba na glavo iz skale vržt, na kak sprehod pa po moje brez skrbi greš.

 

Glede na to kar si napisala, se ti nikamor ne mudi, časa imaš na pretek...

 

Torej seme je.Kako bosta negovala, zalivala in kako bo rastlo je pa drugo vprašanje.

 

Včasih so vsi pogoji, fajn zemlja, dost rudninskih snovi , kvalitetno seme pa kaka zunanja slana vse pomori. Včasih pa iz kakega robnika , kljub pomanjkanju zemlje in vode zraste prekrasna bilka in prav lep cvet naredi.

 

Ne vem zakaj bi že v fundamentu seme zakopala v puščavski pesek in ga spravila v najtemnejšo klet brez vode.

[rozica]

Hvala vsem skupaj!

 

Zjutraj sem bila čisto zmedena, zdaj pa mi je malo boljše. Sem sproti prebirala vaše komentarje in jih v sebi premlevala - čeprav so različni, ima vsak v sebi nekaj ali kar dosti resnice...

 

V glavnem... sem prišla do zaključka, da je vsak odnos med ljudmi zelo kompleksen...

 

Se strinjam z Diano, ki pravi: "Zrel in dober odnos lahko ustvarita dva, ki sta zmožna se o vsem iskreno in odkrito pogovoriti!" Po mojem je najbolje, da se s tipom odkrito pogovorim in da najdeva skupaj neko rešitev ali kompromis, oziroma da sploh izvem, pri čem sem..., kaj si on misli...

 

Seveda pa si ne moreva kar nekaj obljubljati in sveto verjeti, da bo tako, kot se bova dogovorila, do smrti. Najbrž bo treba pustiti, da se odnos sam konstantno oblikuje in vzdržuje, ali pa sam razpade - kot pravi lia.

 

Ni za zapirat vrata - kot pravi tudi freia. Lahko jih pustim vsaj malo priprta, da dopustim človeku vsaj možnost..., če seveda tudi on hoče.

 

Drugače pa sem po naravi še najbolj podobna Suryi - ko se zaljubim, mi razum odpove, in potem se prepustim, da me nese, kamor me. Vendar iz mojih preteklih izkušenj vem, da to ni glih najbolje... Je pa res, da če hočem biti z njim, kolikor pač bom, se moram malo prepustiti in biti pripravljena tudi na razočaranje... V nasprotnem primeru ga moram takoj pozabiti tako, da ga enostavno ne videvam več.

 

Jebela, kako je življenje zakomplicirano! Oziroma si ga sami zakompliciramo!

Biti sam ni lepo..., če pa si z nekom, so spet problemi. Eh, k vragu!

 

Samo da me optimizem ne zapusti!

[KAJA_Z]

Mislim, da pri tebi res ni takih ovir, da si ne bi mogla privoščiti malo zaljubljenosti, ker si to vsak zasluži. Uživaj v teh dragocenih trenutkih.....Ko se človek dobro spozna, lahko še tako navidezno nemogoča zveza postane čist mogoča....Mislim, da se človek ob drugem človeku začne spreminjati.....

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Oziroma si ga sami zakompliciramo!

 

*

 

ves, podobnih tem ze imamo nekaj (najbrz nihce ni imel srca, da bi te kam posiljal, pa tud, vsak primer je specificen).

vedno pa menim, da je brez veze postavljati nekaj.... (pogodbe: 'a zdaj hodiva? a bova vedno skupaj?' ipd. in tud, tipi se tega ustrasijo...).

kot se je men instruktor za voznjo smejal, ko sem rekla, da 'se ne splaca prestavit', ko je bil cez 50 metrov stop znak al kaj tacga, pa je rekel, ce bom zato vedno kar 'v prvi drgnila' v teh primerih...

... in da promet je gibljiv... da ko bom TAM, bo situacija najverjetneje cist drugacna - in da je brez veze, da se ze 2 km prej obremenjujem s kakim zavijanjem levo al kaj jaz vem cim.

 

Nikol ne ves, ce tipo ne bo vzljubil tvojih otrok, nikol ne ves, nenazadnje, ce se ga ne bos ti zarad tega ali onega navelicala oz. da bo tebi padlo dol...

zakaj ze od zacetka prec - kaj on?

kaj pa ti?

ti je fajn z njim?

ce ti je, ne vidim razloga, da ne bi bila, ce si samska in voljna in zheljna. x!x

 

[Marsa]

men se zdi dost logicno, da se samski moski brez otrok nekoliko 'ustrasi' zenske z dvema otrokoma... ne gre sploh za bezhanje,, pac pa nenazadnje tud za iskrenost...

jasno da je taka bejba bolj zahtevna...

mora tud on z drugacno... 'odgovornostjo' it v zvezo... pol pa jasno, da je vec racia vkljucenega...

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>...to je tudi res.

mogoce ravno zaradi tega ta konflikt in je to,ko pravi,  da bi tudi on rad imel lastne otroke samo izgovor, ker se mu zdi zenska z dvema otrokoma prevelika odgovornost.

morda, lohk je pa sam 'varnostni ventil'....

nakazhe, da bi nekoc morda tud sam imel....

ce se ze 'postavlja'..

On je rped dejstvom - ona je, + 2...

se pravi on mora sprejet pol to, valjda ne more kar prezpogojno tega vzet, ce je tko na zacetku....

men se zdi vse skup dost... 'logicno'...

[Ksenia]

čustva so ali pa niso... in zatirati jih ali pa po drugi strani izsiljevat je tako kot bi se boril proti vetru... in spraševati se kaj bo jutri, čez leta, živ nesmisel...

[silki]

<{POST_SNAPBACK}>Pozdrav vsem skupaj!

 

Zadnje čase sem malo v k.... in si ne znam pomagati.

 

Izgubim pa lahko delček svojega srca, mogoče tudi malo dostojanstva, zaupanja..., on pa pridobi še eno "črtico na koledarju" - grdo povedano. ...

 

Rožica pozdravljena!

Dovoli, da tole komentiram na svoj način! Si mati dveh otrok. Super! in ženska Super! Kot praviš živiš s svojo family "sama" 4 leta. Odlično! Iz tega potegnem ven tole; si samostojna, finančno neodvisna, sposobna za svoje otroke poskrbet, in si "tudi"ženska (ponovno po razvezi), ki jo moški "mika".

In kaj hudiča (sory) je tu slabega? Zakaj si ne privoščiš biti ženska? Ker boš zgubila dostojanstvo! S čim? Toliko kot si ti lahko "črtica na koledarju" je lahko tudi on samo tvoja črtica! Tega po dveh zmenkih sigurno še ne moreš vedet, pa tudi če, ženske ne glede kako smo samostojne, neodvisne, dobre matere, potrebujemo tudi moškega za svojo dušo, pa tudi če je "samo" ljubimec.

Zaradi tega ne boš nič slabša mati, kvečjemu boljša, bolj zadovoljna.

Torej "privošči" si ga, sebi, sama boš sčasoma ugotovila koliko ti ustreza, če ne ta pa sigurno drugi.

 

pa srečno!

 

p.s.

lepo je biti ženska!

[Marsa]

:palec:

[Liu]

<{POST_SNAPBACK}>

<{POST_SNAPBACK}>Pozdrav vsem skupaj!

 

Zadnje čase sem malo v k.... in si ne znam pomagati.

 

Izgubim pa lahko delček svojega srca, mogoče tudi malo dostojanstva, zaupanja..., on pa pridobi še eno "črtico na koledarju" - grdo povedano.

 

Rožica pozdravljena!

Dovoli, da tole komentiram na svoj način! Si mati dveh otrok. Super! in ženska Super! Kot praviš živiš s svojo family "sama" 4 leta. Odlično! Iz tega potegnem ven tole; si samostojna, finančno neodvisna, sposobna za svoje otroke poskrbet, in si "tudi"ženska (ponovno po razvezi), ki jo moški "mika".

In kaj hudiča (sory) je tu slabega? Zakaj si ne privoščiš biti ženska? Ker boš zgubila dostojanstvo! S čim? Toliko kot si ti lahko "črtica na koledarju" je lahko tudi on samo tvoja črtica! Tega po dveh zmenkih sigurno še ne moreš vedet, pa tudi če, ženske ne glede kako smo samostojne, neodvisne, dobre matere, potrebujemo tudi moškega za svojo dušo, pa tudi če je "samo" ljubimec.

Zaradi tega ne boš nič slabša mati, kvečjemu boljša, bolj zadovoljna.

Torej "privošči" si ga, sebi, sama boš sčasoma ugotovila koliko ti ustreza, če ne ta pa sigurno drugi.

 

pa srečno!

 

p.s.

lepo je biti ženska!

 

silki tole si pa povedala fenomenalno!!!!

Jest se cist strinjam s tabo!!!

Rožica držim pesti zate, sej bo, bos vidla!!!

[majica]

<{POST_SNAPBACK}>

 

Drugače pa sem po naravi še najbolj podobna Suryi - ko se zaljubim, mi razum odpove, in potem se prepustim, da me nese, kamor me. Vendar iz mojih preteklih izkušenj vem, da to ni glih najbolje... 

 

Samo da me optimizem ne zapusti!

 

Vedno zagovarjam pregovor... Veliko bolj ti bo žal za tiste stvari, ki jih nisi poskusil, kot za tiste, ki si jih, pa so te razočarale... Če zdaj prekineš vse stike, ne boš nikoli vedela, kaj BI se zgodilo... mogoče bi si ravno s tem zaprla še zadnja vrata do sreče...

 

Ne obupuj...

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Vedno zagovarjam pregovor... Veliko bolj ti bo žal za tiste stvari, ki jih nisi poskusil, kot za tiste, ki si jih, pa so te razočarale... Če zdaj prekineš vse stike, ne boš nikoli vedela, kaj BI se zgodilo...

[Ksenia]

no nekaj nas razmišlja podobno.

najslabše je če razmišljaš o trenutkih ki so mimo ali o trenutkih nekje v prihodnosti, ki jih morda niti ne bo, namesto, da posvečaš pozornost trenutkom, ki so SEDAJ ...

zdej pa Selene še enkrat preberi in tole ozavesti tud pri sebi

[Marsa]

[KAJA_Z]

všeč mi je tole