deja vu

[nols]

vse kar vem o tem je kaj to je me pa ful zanima zakaj pride do tega? ce to kaj pomeni (da je recimo zunanji kazatelj necesa)? nekateri nimajo dejavujev, nekateri pa zelo zelo pogosto? kako to? kaksna vrsta ljudi jih ima pogosteje? karkoli veste..

sam se bojim, da se o tem zlo mal ve..

[Larsy]

Po moje so fora prejšnja življenja....

[ho-masubi]

Imaš pač kratkoročni in dolgoročni spomin. V dolgoročnem spominu se nahajajo spomini na otroštvo, mladost, lanske počitnice, ... , v kratkoročnem pa so stvari, ki jih trenutno zaznavaš, npr. pogled skozi okno, vonj kosila,... Včasih se zgodi, da trenutni dogodek preskoči kratkoročni spomin in pristane direkt v dolgoročnem in pol se ti zazdi kokr d si to enkrat že doživel.

No, to je pač ena izmed mnogih teorij

[Mana]

ja ne....kaj pa če tam sploh še nisi biu...kaj pa če tega sploh še nisi vidu...kaj pa če nisi mogu vedt...

 

 

neki druzga je, če pač nimaš v kratkoročnem spominu...to ni ista stvar...

ful zanimiva tema, bom spremljala...

sama nič n vem o tem...vem da se mi je to dogajalo glede pokrajin...

[ho-masubi]

<{POST_SNAPBACK}>ja ne....kaj pa če tam sploh še nisi biu...kaj pa če tega sploh še nisi vidu...kaj pa če nisi mogu vedt...

Sej to dejansko (še) nisi vidu, doživu, bil tm,.. Sam efekt je tak kokr d se tega dogodka spominjaš iz preteklosti.

 

V takih trenutkih ponavad natančno veš kaj se bo zgodilo naslednjih nekaj sekund, oz. tolk časa kokr traja ta občutek.

[Mana]

<{POST_SNAPBACK}>Sej to dejansko (še) nisi vidu, doživu, bil tm,..  Sam efekt je tak kokr d se tega dogodka spominjaš iz preteklosti.

 

V takih trenutkih ponavad natančno veš kaj se bo zgodilo naslednjih nekaj sekund, oz. tolk časa kokr traja ta občutek.

 

ja to morš pa zdej razložit...res...kako misliš, da si biu???

si biu al pa nis biu

x!x

 

pol to nima veze z dolgoročnim spominom...ti pravš da gre sam za filing (kao poznan filing)...

 

zakaj in kako pa pol pride do tega?

[ho-masubi]

Tega seveda nisi doživel, dokler se to ni zgodilo

 

Če bi vse potekalo normalno pol bi ta novi dogodek, ki bi bil trenutno v kratkoročnem spominu, "spravil" v dolgoročnega in se ga pol veselo spominjal še naprej, lohk bi ga pa pač pozabil, tko kot si pozabil kaj si jedu pred npr enim tednom.

 

V primeru dejavu-ja pa zadeva ne deluje tko kot običajno, ampak gre ta novi, trenutni dogodek direkt v dolgoročni spomin. Se pravi ga obravnavaš tako kot spomin na počitnice. Zdi se ti d se je že zgodilo, čeprov se nikol ni.

 

V bistvu na nek način istočasno doživljaš nov dogodek, hrakti se ga pa tudi spominjaš iz preteklosti.

[enaeva]

Bom dala svoj primer. Namreč sem imela neverjetno veliko dejavujev v osnovni in srednji šoli, zdej pa že dolga leta skoraj nobenega. Ne vem, če sta bla letos dva ali pa trije.

V srednji šoli, ko smo nosil tiste bele halje, se spomnim, da se je sošolka na hodniku, ko je odprla nihajna vrata, s haljo zataknila na kljuko od vrat in takrat sem pomislila: ej to se je pa že zgodil točno njej in potem sem pomislila, da bo ena druga sošolka na to spustila en komentar in ga je res - točno za vsako besedo sem vedela, da jo bo izrekla in na kateri besedi bo dala poudarek, vse, nato sem vedela, da bo še ena sošolka še nekaj dodala in da se bo tista, ki se je zataknila odzvala s smehom in točno določenim komentarjem. torej je dejavu trajal približno več kot 30sekund in manj kot minuto. men je blo to neverjetno, ampak tega se mi je ful dogajal. in ni se mogla stvar že enkrat prej zgodit.

PO mojem na tak način lepo dobimo dokaz, da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse v enem. Na isti premici v isti točki. No, neki takega. Da ti pač zavest lahko preskakuje v te časovne dimenzije. Vse je tuki

[Mateja]

<{POST_SNAPBACK}>PO mojem na tak način lepo dobimo dokaz, da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse v enem. Na isti premici v isti točki. No, neki takega. Da ti pač zavest lahko preskakuje v te časovne dimenzije. Vse je tuki

Nekak tako tud jaz dozivljam to... samo - casovna premica je po moje iluzija linearnega casa v nasi realnosti, pri deja vu pa gre morda za 'srecanje' preteklih/prihodnjih/... zaradi ukrivljenosti 'casa', ki pravzaprav ni cas, saj nima taksnega redosleda, kot smo ga vajeni v vsakdanjem zivljenju...

[freia]

Najbrž je oboje res. Res je, kar je povedal ho-masubi ( ), to se pogosteje dogaja pri še ne povsem zrelih možganih, zato več dejavu-jev doživljajo otroci in mladostniki.

 

So pa dejavu-ji, ki so malce več kot to, ko dejansko veš, kaj se bo dogajalo naslednjih nekaj minut (kar je pač težko razložit z napačno interpretacijo spomina). Meni se včasih (redko, pa vendar) odrola več scenarijev - če naredim/rečem to ali ono. Take situacije jemljem kot nekakšno svarilo, da ne naredim kaj hudo narobe.

 

Hmmm, ukrivljenost časa, zanimivo. To tudi lepo razloži ta pojav (ker me včasih stvar kar prestraši...brrrr).

[freia]

<{POST_SNAPBACK}>informacije iz kolektivnega nezavednega, jaz temu recem dusa, bozanska zavest .

dogaja se mi da nekaj recem in v istem momentu to besedo preberem, slisim na TV. sploh pa tisto ko zgrabim telefon predem dobim klic ali sms, to je dovolj normalno da si nic posebnega ne domisljam, je pa lepo.

dolocene dogodke vidim vnaprej v obliki mentalnih prebliskov, takrat se ne vem kaj to je in kdaj se bo zgodilo, ko pa se zgodi, se spomnim,  da sem to nekoc zaznala. nic posebnega...

vsekakor je zanimivo, da nekdo vidi cele zgodbe...waw. ne bi se pa zanasala na taksna videnja..mi nic ne koristi, sama moram skozi to.

 

Kul, telepatija... To se meni pri mami in možu non-stop dogaja. Ravno pomislim, še tole naredim, pa ga/jo pokličem, pa zazvoni telefon...

[majica]

Jez sm strokovnjak za oštarije...

 

Se menim zanč, da se dobimo pri slovenijaavtu, ko je en pub tam...da ne vem, kako se mu reče, ampak se zunaj sedi in se tam dobimo...

pa prv kolegica En pub je to?, pa sem rekla, ne vem, kva je to...sej sam en tam...

Pridem tja, pa piše En pub... kot bi uganila ime...

 

Včer se pa peljeva z mojim, pa kam greva jest... pa jez rečem, kje je podkrepčevalnica Terasa...pa on, kva jez vem...

pa jest, pejva nekam v Šiško, da bom mela bliz do šihta...ok, prav, loh greva v Mercator, v samopostrežno, k se glih mudi... pa pojeva v Mercatorju...pa greva še na eno kavo, tam gor, po stopnicah v Merc.... kelner prnese račun, pa piše na računu, PODRKEPČEVALNICA TERASA... sm se sam

[nols]

<{POST_SNAPBACK}>Imaš pač kratkoročni in dolgoročni spomin. V dolgoročnem spominu se nahajajo spomini na otroštvo, mladost, lanske počitnice, ... ,  v kratkoročnem pa so stvari, ki jih trenutno zaznavaš, npr. pogled skozi okno, vonj kosila,...  Včasih se zgodi, da trenutni dogodek preskoči kratkoročni spomin in pristane direkt v dolgoročnem in pol se ti zazdi kokr d si to enkrat že doživel.

No, to je pač ena izmed mnogih teorij 

 

hvala tole se mi zdi kr logicna razlaga..

[taichi]

Imaš pač kratkoročni in dolgoročni spomin. V dolgoročnem spominu se nahajajo spomini na otroštvo, mladost, lanske počitnice, ... , v kratkoročnem pa so stvari, ki jih trenutno zaznavaš, npr. pogled skozi okno, vonj kosila,... Včasih se zgodi, da trenutni dogodek preskoči kratkoročni spomin in pristane direkt v dolgoročnem in pol se ti zazdi kokr d si to enkrat že doživel.

No, to je pač ena izmed mnogih teorij

 

 

pa rešite to uganko:

 

Sanjam da se pogovarjam s kolegico s katero se sicer ne, ko se zbudim se spomnim sanj ker se mi zdi to čudno zakaj sem sanjala ravno njo.

Potem čez pol leta, čepim na faksu in po hodniku se mi približuje ta ista kolegica, (se mi že nekaj svita) potem pa počepne predme, jaz pa začudeno (ker vem da sem to sanjala pred pribl. pol leta) poslušam že slišane stavke.

Jaz zagovarjam teorijo brezčasnosti, hkratnosti pret. sed. prih. čeprav tega sicer ne doživljamo tako.

Skratka da je trnutek večnost, da je potovanje skozi čas mogoče, da je čas ukrivljen, ....

[5rca]

Ej taichi, čist ista stvar se mi je zgodila včeraj!!!

Sem si rekla dejavu ampak to definitivno ni bil navaden dejavu, sem kot vklesana sedela pa gledala...smo bli v neki pisarni na izolskem sejmu navtike pa zunaj sta stala sodelavec in en drugi moški še, jst pa se obrnem proti njima in ju vidim skozi steklena vrata pisarne pa čez so bile neke roletke in za trenutek se je pokloplo vse v nulo in sem prepričana da sem ene par mesecev nazaj ta popolnoma isti trenutek sanjala, ker ko sem prišla ven je bilo vse kot takrat ko sem delček sanj doživela ta isti prostor isto situacijo, iste ljudi. Sem študirala če ni to dejavu normalne vrste pač...dejavu, ampak se mi je pred kratkim zgodilo da sem sanjala nek dogodek in se je zgodil - niti približno se ne spomnim sicer več kaj je to bilo ampak sem potem z nekom debatirala kak "preroške" so se čutile tiste sanje dost zanimivo da sanjaš nekaj kar se kasneje dejansko zgodi le da v sanjah nisi pozoren na detajle, le oris dogodka pa ljudi in same situacije - kdo od kod pride, kako se postavi, kakšna je svetloba itd

[El Nino]

spričo teh dveh preroških sanj razmišljam, da a niso dejavuji le podzavest ki klikne in ti pove u lej to si pa že doživel, v kakih sanjah... in po svoje če je vse tako resnično v sanjah in enako, zakaj nebi rekli da so sanje vzporedno življenje ki ga doživljamo v nekem drugem stanju budnosti, zavesti?

[nols]

pomoje je pa tko.. ene stvari ze znamo razlozit, enih pa se ne.. no dejansko je tko.. pa ne me zdej "eni" narobe razumet-zato ni to nc mn "prerosko"

js sm mev tud (sam ene parkat) podobno izkusno. (no pa ni receno, da bomo kdaj to znal razlozit.. sam ej ce se vam to dogaja.. pa ce mate moznost.. mozgancki so zato, da se razvijajo

ps. a je kdo ksne loto stevilke sanju?!

[Gina]

Že videno je le oblika zaznavanja časa na pravi način. Na zemlji živimo le eno obliko zaznavanja časa ponavadi. Vendar je včeraj, danes in jutri en sam trenutek. Če se čas premika s svetlobno hitrostjo, je vedno na točki nič. Torej se ne stara. No, za nas na zemlji se, sicer pa se ne. Včasih končno toliko sprostimo svoje možgane, ne matramo jih s posebnimi analitičnimi temami, niti jih ne odklopimo, tako da postanemo za trenutek dovzetni za vse dimenzije časa, ali bolje rečeno postanemo jasnovidni za nek trenutek. Saj jasnovidnost je le potovanje po času, nič drugega oz. zaznavanje časa kot normalne dimenzije, ne izkrivljenega, kot ga dojemajo naši možgani. Bolj kot je človek razumski, analitičen, težje možgani gledajo celostno. Bolj kot gledaš analitično, težje potuješ po času. Bolj kot gledaš celostno, bolj padeš v situacijo, lažje potuješ po času. Če se dobro zamisliš, vedno ko si imel de ja vu, nisi počel nič konkretnega, takega za analitično razmišljat, ampak si gledal neko situacijo, a ne. Možgani so lahko svobodno zelo hitro delali in niso bili pod nobenim pritiskom, da nekaj morajo, niti niso bili v stanju majhne aktivnosti, kot pri meditaciji včasih.

Torej dejavu je po moje jasnovidnost za določen čas.

[nols]

zanimivo razmislanje Gina

[Aliana]

Dobra, Gina

Meni se je zadnjic v Londonu, na frizerskem stolu.. tko, kar par sekund sem vedla, da se mi je to ze dogajal enkrat.. ful dolgo trajal, ponavad je precej krajse..

 

pa ja, tocno to.. nic kaj dost razmisljala, sam spremljala situacijo.. popolnoma sproscena..

 

Mi je pa lustkana tud una razlaga iz Matrixa, neki kao napaka v programu, pa pol vrnejo par sekund nazaj al tko nekak.. se ne spomnim cisto..

[prav]

Lep pozdrav po moje je bilo v tej temi ze pisano na forumih pac nisem zasledil zato jo se enkrat odpiram.

V zivljenju se mi pogosto dogaja da imam obcutek da sem ze bil na nekem kraju pa ne v tem casu ampak pred stoletji

dogaja se mi tudi da kako stvar prvic delam pa imam obcutek da sem ze to pocel ce imate podobne izkusnje mi jih prosim posredujte

[Kabalist]

Imaš pač kratkoročni in dolgoročni spomin....

S tem se strinjam. deja vu je samo občutek, ko se del nezavednega pod vplivom določenih podatkov ozavesti in izgleda, kot da si nekaj že videl ali doživel. Deja vu ni nikoli natančno določen. Vedno je samo občutek. nezavedno je pač brbotalnica vsega z vsem.

[principesa]

Izkustvo , imenovano DEJA VU ima svojo resničnost saj v življenju nismo prvič.Doživeli smo mnogo življenj in mnogo smrti.In seveda je v tisočih življenj nemogoče,da ne bi prišel na ista mesta,da ne bi srečeval iste obraze, da ne bi videl nekega drevesa in doživel občutka,da si videl točno to drevo.Občutek je povsem zanesljiv, brez vsakega dvoma.To je zelo nenavaden občutek in lahko postaneš zbegan.

Vse dokler ne prideš do ideje o reinkarnaciji je DEJA VU nerazložljiv.

Prispeš v mesto in nenadoma začutiš, da si tukaj že bil in točno veš, da če greš na desno boš prišel do reke ali avtobus.postaje itd....in to poskusiš in odkriješ, da prideš točno tko kot se ti je zdelo.....Na poti prepoznaš drevesa, reko in vse je tako , kot da si to videl na filmu ali sanjah...

DEJA VU je majhen izsek preteklosti, ki nekako vstopa v našo sedanjost.To je stvarno in to so dejstva; DEJA VU spomini preteklih življenj, ki so se potrdili mnogo mnogokrat in ki napravijo teorijo reinkarnacije,ne samo za religiozno teorijo ampak za znanstveno dejstvo.

Nekega dne,ko bo znanost bolj odprtega duha.......

[zerkalo]

x

DEJA VU je majhen izsek preteklosti, ki nekako vstopa v našo sedanjost.To je stvarno in to so dejstva;

 

ali pa prihodnosti.......

[MojcaPokraculja]

of fajn da je vsaj še eden tukaj buden

nisem bla jaz...bi si ustavla pa te kaj vprašala.

men se je pa zgodl,da, ko se mi je nekaj dogajalo, da sem v pozavesti vedela, da se mi je to isto nekoč že dogodilo.

ja.

deja vu?