Planinarjenje, hribolazništvo, pohodništvo

[Pujsita]

Sem malo polistala po Zmorem in po Nahrbtniku iz omare, pa nekak ne gredo teme v tej smeri, kot sem si zamislila. No jaz sem razmišljala, da verjetno dosti LNFjevcev hodi v planine, hribe ali pa po ravnem, pa da bi tule lahko se kaj pogovarjali o doživetjih, idejah kam iti, opremi, kaj jaz vem čem še .

 

No ta vikend sem končno dospela na Snežnik. Me je vabil že lep čas, me gleda navzdol in se smeje. Že 3x imela ga v planu, ampak je vedno bilo slabo vreme, v hribe pa nočem it na silo, ko je ta prav moment, se pač gre .

 

In smo šle v soboto z Notranjske strani, do Sviščakov. Cesta je bila luknjasta, slaba v bistvu, od vsega tega dežja letos vsa razmočena in kljub temu, da skrbijo zanjo vseskozi v boljšem stanju ne more biti. No malo naprej od Sviščakov, kjer je ogromno vikendov , tudi ogromnih , kar sploh ne paše v okolje, smo se sparkirale.

 

Kmalu sem slišala v ušesih in v glavi, očitno brez kondicije . No saj ni važno, pač prilagodiš tempo. Komaj sem si izborila kako čajček pavzo . Sonce je sijalo, temperature so bile primerne, ne prevroče, ne premraz. No "pametno" sem si obesila pulover na ruzak, čez čas pogledam, puloverja ni več. Sem šla nazaj en kratek košček pogledat, potem sem pa si rekla, da me bo ali počakal, če pa ne, naj pa služi tistemu, ki ga najde.

 

Na vrhu smo odložile 2 poleni, da jih ne bo zeblo , poslale kartice in se šle slikat na tradicionalni prepih . Našle smo planike.

 

Ko smo sestopale, smo srečale gospoda z lepim puloverjem prek rame . Sem se mu zahvalila in zamenjala z njim za eno frutabello .

 

Nazaj grede smo si na Sviščakih privoščile joto, potem pa se vrnile domov.

 

Lušten pohodek

[Marsa]

Kul tema.

[Piko]

<{POST_SNAPBACK}>Sem malo polistala po ... pa nekak ne gredo teme v tej smeri, kot sem si zamislila. ...]

Kaj berem, da jo Pujsa na Snežnik gujsa? To pa to!

Ne boš verjela. Prejšnji petek sem srečal dva frenda, ki ju vidim bolj poredkoma. Njegov obraz je bil za dve stopnji bolj resen, tudi morda otožen. Na njenem je bilo videti bolečino. Morda tudi utrujenost od vsega (izguba drage osebe). Pozabil sem jima reči, naj gresta kaj na Snežnik, ki je nekaj posebnega. Ko si na vrhu, so okoli kilometri in kilometri daleč sami gozdovi. Jima bom že rekel ob priliki.

[Michelle]

Meni se zdi to tudi super tema

 

No ta vikend ( kot tudi zadnjih precej ) ni bilo kaksnega posebnega vzpona, razen potepanja in rolanja po obali, je pa res, da smo se s prijateljicami odpravile na moj priljubljen teren na gorenjskem v soboto in sicer v Tamar.

Prijetna pot, ce si mackast od prejsnega dne, hodis kako uro ali uro in pol, drugace - s hitro hojo pa lahko prides do tja tudi v slabi uri. Iz Planice, seveda.

 

Imele smo sreco, ker je bil soncek Zgoraj pa ogromno ljudi iz raznih planinskih drustev. Tko fajn je tam, gor kocica, se usede, ulezes, pogled na gore, lep slap, velik travnik, nice za tak, mini izletek

 

V petek pa tudi z neko drugo prijateljico, ki pa je bolj sportnica nacrtujeva en pohod, samo se ne veva tocno kam. Nekje na gorenjskem, to 100%, lahko tudi cez mejo ( Avstrija, Italija), samo ne predalec. Kaksna ideja?

 

 

 

http://www.cosgan.de/images/midi/sportlich/n025.gif

[cashy]

Tromeja, ali Ljubelj mogoče?

Sta dokaj kratki in nezahtevni turi, a vendar se lepo sprehodiš.

[Piko]

Za lažje izlete po Sloveniji ni boljših ineternetnih strani od Ivana Pepenjaka: Zaplana.NET

(Osebno ga ne poznam, njegove strani pa kar)

[nataly]

Kar se mene tiče je Donačka gora čisto dovolj visoka.

Moji haloški hribi pa dovolj strmi, če hočem imeti občutek lazenja.

Tako, da visokogorje - enkrat v prihodnjem lajfu

 

Je pa moj po službeni dolžnosti lazil na Triglav(postal Triglavolazec zato), nas ta hudičeva oprama kar nekaj stala - ker tip itak ni zadovoljen s poceni robo

Tako, da tole zdaj stoji..na srečo ugotovil, da tole zame ni,...deca nekak ne čujejo na ono uho...sam ne bi šel..in bo po gobe zato hodil nobelsko oblečen. Kul kaj

[alef]

Viševnik nad Pokljuko - 2050 m

Nezahteven, vendar strm. Od kasarne na Pokljuki z avtom do vlečnice, potem je še uro in pol do dve - odvisno od kondicije - do vrha.

Lep razgled na Triglav in soseščino.

Na travnati strani vrha so planike - zelo strmo in tudi nevarno za zdrs, posebno če je trava mokra.

Lahko pa pustite avto pri kasarni. Pešačili boste pol ure več potem pa se z Viševnika lahko spustite na drugo stran in se pridružite poti ki gre proti Vodnikovi koči in naprej proti Triglavu.

Malo naprej od Studorskega prevala(studenec z zelo dobro vodo!) se odcepi pot proti Uskovnici.

Od Studorskega prevala do Uskovnice se pot ves čas spušča in razen zgornjega dela poteka večinoma v senci gozda. Od Uskovnice do Rudnega polja vas čaka še povratek po cesti - okrog tričetrt ure.

Vse skupaj okrog šest ur in razen samega vzpona na Viševnik ne preveč naporno.

Probajte in uživajte

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Za lažje izlete po Sloveniji

hm...

a nimamo ze pravzaprav take teme??

zdajle sem se spomnila, ko sem tole zagledala...

[Pujsita]

Nedeljski družinski izleti

 

Si tole mogoče mislila

 

Turistične znamenitosti vašega kraja

 

Al pa tale

[Marsa]

aha po mojem tole.

No fino, je zdaj povezano, je tole mal bolj specificno, kul, hvala!

[Piko]

29.09.2005 - Pranje možganov in pranje jajc.

 

Scalo je že dopoldan, popoldan na cesti proti Gorenjski pa še toliko bolj. Prejšnji četrtek nisem nikamor šel, za danes pa sem se odločil, da nekam pridem. Predvsem visoko. Na Jesenicah samo še rosi. Ker imam občutek, da zmorem veliko, se peljem naravnost v Krmo. Preden stopim iz avta, se vlije. Neprijetno se mi je preoblačiti v dežju. To ni izboljšanje, prišel je nov val. Nebo se je zatemnilo. Ne gre za več to, ali zmorem ali ne. Hrbtenici ni bilo prav daljše namakanje v dežju. Nima smisla, si rečem in se odpeljem na Vršič na več kot polovico krajšo turo. Na Zasipski planini pod drevesom vedrita dva konjička. Zakaj človek rine nekam v dežju?

 

Vse se poklopi, ko sem ob petih na Vršiču. Dež me ne moti več. V avtu se preoblečem v zimsko opremo in letne čevlje, da bi bil hitrejši. Zavil bi proti Šitam, pa nekje zgoraj na kratko zagrmi. Aha! Pozoren moram biti, da se kaj ne naplete. Šite sem takoj odpisal in poslušal, če bo prišlo kakšno novo vremensko sporočilo. Oblaki so lahko prijetni, če pa so težki innaelektreni, se znajo razjeziti. Vtem spoznam, kaj je pomenilo grmenje. V višinah se je že ohladilo, kar lahko pomeni še kak kraval. Res se je iz doline Soče zaslišalo močno bobnenje, basi so bili v odmevih gora veličastni. Glavno, da ni blizu. Če bom dovolj hiter… Igram se z mislijo, koliko so strele nevarne za premične tarče. Če bi bil dovolj hiter, potem streli mogoče ne bodo natančni? Zabobni malo bližje, a še ne povsem blizu. Sem pa sam blizu vrha. Južen sneg je posul skale in začelo je drseti. Na vrhu ožamem rokavice, a me v mrazu in snegu, pomešanim z dežjem, ne mika, da bi si vzel več časa za kakšno sliko. Poklon gori pa ni narobe narediti. In sem šel nemudoma v sestop.

 

Na prvem delu sem lovil šodr med skalnatimi ploščami. Enim melišče ni všeč, meni pa je pomenil najzaneslivejši korak v pobeljeni strmini brez kake dobre poti. Šele nižje na grebenu se ustavim za pet minut. Ko so skale samo še mokre, si oddahnem. Nova ohladitev bi pomenila poledico. Na Vršiču sem še deset minut postal na planem, pod dežjem. Nič me ni motil, premočena obleka se še ni ohladila.

 

Doma vremenski podatki za Kredarico pokažejo: »po nevihti«. Torej sem dobro izbral, ko sem se v Krmi odvrnil od prvotnega načrta.

[Piko]

Četrtek 15:03. A ni nihče nikamor šel alikaj?

[nataly]

Seveda smo šli.

Peš - do začetka našega hriba(FOŠNICE)po domače..in pole nazaj..pa malo navzdol - do kostanja..in nato navzgor. Pa po vinogradu dol v grabo do orehov. Nabrali orehe (mačke in pes - ki je sicer skrbel za lastno zalogo) in opet otovorjeni nazaj.

Pravo hribolazništvo kaj (da o mojem lazenju po hribih v času gobarjenja niti ne govorim...čaki...samo za vsak hrib se glih ne spomnim... )

[Volk K.L.]

Sem bil na Hrvaškem, kjer je sicer Panonija vsepovsod a tam je kot otok hribovje, ki se imenuje Kalnik, iste višine kot Šmarna Gora, nekaj čez 600 m. Se pa zato greben vleče do Novog Marofa. Precej skalnato in spolzko, zaradi vremena. Kar nekaj legend o zmajih in pošastih ter škratih. Sicer pa pravijo, da je tja rad zahajal molit in se pogovarjat z Bogom, hrvaški svetec sv. Marko Križevčanin. Malo me je motilo edino to, da je bilo na parkiriščih pod vznožjem Kalniškega hribovja, veliko smeti.

[Indy]

Gore so krasne.Jest jih doskrat iskoristim za meditacijo.Enostavno se postvavim na kako krasno točko, vsedem sprostim in uživam v miru in lepotam lahko tudi po dve ure.

 

Parkart sem šel s kolesom (sem iz Kranja) do podkrvavca, šev s kolesom na gondolo, kolo pustil( takoj ko prideš odzgoraj) pri gostilni in se podal peš na Zvoh(kravce se pasejo v naravi-krasno).Nato pa nazaj do kolesa in nato dol po cesti do doma.

 

Krasna varjanta za pomladno poletne dneve

[Volk K.L.]

No hribolazci kje ste? Evo sem se potepal od Nanosa do predjamskega gradu in nazaj! Noro!!! Veliko ur hoje, kar mi zelo ustreza.

[Piko]

Volkec, pravkar se odpravljam nekam tja u.. Imaš prav!

[Pujsita]

Tole je malo zastaralo , saj pri meni tudi, lep čas nisem sprehodila gojzarjev .

 

 

02.09. - VELIKA PLANINA

 

 

 

To je bilo 1 teden po tistem, ko me je ob teku po trimčku štihnilo v križu - kdo pravi, da je šport zdrav . No in jasno, da me je v soboto še bolel križ. Tašča pa tudi ni bila fizično 100%, zato sva se zmenili, da greva na en krajši 1-2 urni sprehodek. Omislili sva si Veliko Planino in sicer da bi šli z gondolo gor, pa naredili eno promenado in se z gondolo vrnili dol. Pa kaj še , ko sva prišli do gondole, sva ugotovili, da je do nadaljnega na dopustu . Hm, kaj pa zdaj? Jah nič, sva se odločili, da bova pač od tam kako urico hodili. In sva šli. Prišli sva po cikcakasti kamniti poti do Planine Dol po 2 urah. Vmes sva pojedli vsaka eno banano in mini čokoladko, ker drugega nisva imeli, saj za kratek sprehodek se itak nič ne rabi . Pa sva kar še malo hodili, se vmes malo posladkali z malinami in gozdnimi jagodami in prilezli prav na Veliko. Na smrt sestradani , mislim da tok fajn hrane, kot je bla takrat jota, še v življenju nisem pojedla. No potem je blo pa jasno treba prit še dol. In da sprehodek ne bi bil prekratek, sva še malo zalutali tam med kočami. Vse skupaj je trajalo 9 ur. Fajn dogodivščina , pa tudi prekrasno je gor, travca kot tepih, Milka krave so vsepovsodi okoli, po kotanjah, konji, pastirske koče, res lepo. Ampak me je izučilo, zdaj ji ne zaupam več, vedno vzamem s seboj malico .

 

 

 

09.09. - PRIMOŽ

 

No to je bil pa res en mini pohodek, parkirali sva ob vznožju, zraven je šel še Cyberček. Najprej je bil ves živahen, skoz na vse strani napenjal špagco, tok mel za pogledat vse naokoli, pol ga je pa vedno manj zanimalo . Zadovoljen je bil, ko smo po urci in nekaj prišli na vrh, z dosti pavzami zaradi njega . Prislužil si je par krhljev jabolka, namesto standardnih voščilnic smo poslali nekaj SMSov, potem smo se pa vrnili dol. Na poti gor je bil preveč radoveden in je doživel bližnje srečanje z električnim pastirjem :OO!: . Pri planincih s kužki me moti, da jih imajo spuščene , meni se jih namreč ne srečuje, ker bi Cyberček se z vsakim spoznaval in če je tudi oni na vrvici, greš pač mimo, če pa ni, je pa težje iti mimo, če onemu ni do tega. Pa opazila sem tudi,da so table,da je treba dat kužke na vrvico, kar je edino pravilno.

 

Ko smo se vrnili do avta, ni niti toliko počakal, da bi umaknili sedež, švignil je mimo kot najbolj shiran hrt .

 

 

Jutri je v planu Limbarska gora, bom verjetno lobirala za smer Spodnje Loke Limbarska, da malo otroške spomine pospravim. Ker grozijo z dežjem, greva sami, da ne bo Cyberček ves napran.

 

 

Me pa med drugim zelo mika tudi Kamniško sedlo. Ima kdo kakšno izkušnjo?

[aakhut]

Me pa med drugim zelo mika tudi Kamniško sedlo. Ima kdo kakšno izkušnjo?

 

jst...

eno hudo pjansko

 

zlomk....tralala

[Pujsita]

 

vidim, da je izkušnja bila neškodljiva, ker si še cel in zdrav .

 

Bobnar zate pa sploh nisem vedla, da te take zadeve veselijo, samo zakaj si pa na drugo leto prestavil, si za letos že čist zabookiran?

[Ksenia]

jst si tud želim tegale... ampak imam okrog sebe same lenobe lene, z D. pa ne se ne najdeva ne časovno ne vremensko...

[janif]

Tole je malo zastaralo , saj pri meni tudi, lep čas nisem sprehodila gojzarjev .

02.09. - VELIKA PLANINA

To je bilo 1 teden po tistem, ko me je ob teku po trimčku štihnilo v križu - kdo pravi, da je šport zdrav . No in jasno, da me je v soboto še bolel križ. Tašča pa tudi ni bila fizično 100%, zato sva se zmenili, da greva na en krajši 1-2 urni sprehodek. Omislili sva si Veliko Planino in sicer da bi šli z gondolo gor, pa naredili eno promenado in se z gondolo vrnili dol. Pa kaj še , ko sva prišli do gondole, sva ugotovili, da je do nadaljnega na dopustu . Hm, kaj pa zdaj? Jah nič, sva se odločili, da bova pač od tam kako urico hodili. In sva šli. Prišli sva po cikcakasti kamniti poti do Planine Dol po 2 urah. Vmes sva pojedli vsaka eno banano in mini čokoladko, ker drugega nisva imeli, saj za kratek sprehodek se itak nič ne rabi . Pa sva kar še malo hodili, se vmes malo posladkali z malinami in gozdnimi jagodami in prilezli prav na Veliko. Na smrt sestradani , mislim da tok fajn hrane, kot je bla takrat jota, še v življenju nisem pojedla. No potem je blo pa jasno treba prit še dol. In da sprehodek ne bi bil prekratek, sva še malo zalutali tam med kočami. Vse skupaj je trajalo 9 ur. Fajn dogodivščina , pa tudi prekrasno je gor, travca kot tepih, Milka krave so vsepovsodi okoli, po kotanjah, konji, pastirske koče, res lepo. Ampak me je izučilo, zdaj ji ne zaupam več, vedno vzamem s seboj malico .

09.09. - PRIMOŽ

 

No to je bil pa res en mini pohodek, parkirali sva ob vznožju, zraven je šel še Cyberček. Najprej je bil ves živahen, skoz na vse strani napenjal špagco, tok mel za pogledat vse naokoli, pol ga je pa vedno manj zanimalo . Zadovoljen je bil, ko smo po urci in nekaj prišli na vrh, z dosti pavzami zaradi njega . Prislužil si je par krhljev jabolka, namesto standardnih voščilnic smo poslali nekaj SMSov, potem smo se pa vrnili dol. Na poti gor je bil preveč radoveden in je doživel bližnje srečanje z električnim pastirjem :OO!: . Pri planincih s kužki me moti, da jih imajo spuščene , meni se jih namreč ne srečuje, ker bi Cyberček se z vsakim spoznaval in če je tudi oni na vrvici, greš pač mimo, če pa ni, je pa težje iti mimo, če onemu ni do tega. Pa opazila sem tudi,da so table,da je treba dat kužke na vrvico, kar je edino pravilno.

 

Ko smo se vrnili do avta, ni niti toliko počakal, da bi umaknili sedež, švignil je mimo kot najbolj shiran hrt .

Jutri je v planu Limbarska gora, bom verjetno lobirala za smer Spodnje Loke Limbarska, da malo otroške spomine pospravim. Ker grozijo z dežjem, greva sami, da ne bo Cyberček ves napran.

Me pa med drugim zelo mika tudi Kamniško sedlo. Ima kdo kakšno izkušnjo?

 

Eden se javlja, dvakrat sem pa že bil gor , ta zadnje letos avgusta, obakrat iz Kamniške Bistrice, čeprav obstaja še malo krajša le zahtevnejša varianta iz Logarske doline, mimo slapa Rinke in Okrešlja. Lepo je gor , če je lepo vreme, pa preveč ne piha, tam sicer kar rado piha, pot iz Kamniške Bistrice pa kar strma, ni preveč milostna , od 2h in pol naprej porabiš zanjo, je pa gor kar velika koča, pa za jest imajo kar fajn, če je odprta, no do oktobra je Je pa blizu od tam še Brana, dobro urco od koče na levo stran, pa si že na 2252m, no mal je treba pazit, pa tut nekaj zajl je

[janif]

Triglav pa drugo leto poleti...

Gremo skup?

"Lunin vzpon"

 

Jst sem lohk vodič , lohk pa priporočim najbolj fajn pot

[Pujsita]

ma jaz sn multipraktik

 

Triglav pa drugo leto poleti...

Gremo skup?

"Lunin vzpon"

 

 

Po temle kot kaže si res multi . No saj mi je v bistvu bolj fajn, da se počne različne zadeve, ne da je človek obseden z eno samo zadevo, pa ne vidi nič druzga .

 

Triglav , bi blo zanimivo, ja, sam če ne norite preveč , če je normalen človeški tempo. Mogoče se pa res zmenimo, do druzga leta polet je še dost časa za organizacijske zadeve .

 

 

 

No danes sva se pa spravili na Limbarsko goro. Čeprav je tako deževno vreme. Sem se jaz s svojo kokošjo orientacijo prijavla za vodičko, ker semle sem pa res z očetom vsaj 15x šla in še celo stanoval je na pol poti. Sva spodaj v Zgornjih Lokah parkirale in sva šli proti Korpam. Že tule se imam na sumu, da sem zalutala, ker je bila včasih široka makedamska cesta videt džungla , no nekako sva prišli do Korp. Sem si ogledala njegovo nekdanjo hišo, kok je zrihtana zdaj, kot iz pravljice , potem sva šli pa naprej proti Limbarski. Malo pod vrhom sva šli v napačno smer najprej, se potem obrnili in šli v pravo. Ker se je pot spet spuščala, nisva bili sigurni spet, ampak se je pa glih takrat pojavil en gospod in poevdal, kam naj nadaljujeva. Šli sva mimo par kmetij, zrabutali slive , dež naju je napral, obračal dežnike , veter je pihal, ampak sva prišli do vrha. Naročili sva si čaj potem sva se pa vrnili domov. Nasmejali sva se vsem dogodivščinam po poti in siv dan je postal za kar nekaj odtenkov svetlejši