Naše življenje...

[borism]

Pred našimi očmi se odvija drama

našega življenja, a mi se smejemo.

[modrec69]

Naj dodam čudovito zgodbo, ob kateri se lahko vsak zamisli ...

 

Nekega dne je učiteljica rekla svojim študentom,

naj na dva lista papirja napišejo imena svojih sošolcev,

tako da bo med imeni dovolj prostora.

Nato jim je naročila, naj se spomnijo na najlepšo stvar,

katero bi rekli o vsakem sošolcu, in to zapišejo poleg imena.

 

Preostanek ure je minil v izpolnjevanju naloge,

ko so končali in odšli, so vsi oddali liste učiteljici.

 

To soboto je učiteljica napisala imena vseh študentov,

vsakega na svoj list,

in prepisala vse, kar so drugi napisali o tej osebi.

 

V ponedeljek je vsakemu dala njegov oz. njen seznam.

Kmalu se je cel razred smehljal.

"A res?" je slišala šepetanje. "Nikoli si nisem mislil/a, da

komurkoli sploh kaj pomenim."

Ali "nisem vedel/a, da me imajo drugi tako radi."

To so bili najpogostejši komentarji.

 

Nihče v razredu ni nikoli več omenil teh listov.

Ona ni vedela, če so se o tem pogovarjali po šoli ali s starši,

vendar sploh ni bilo važno.

Naloga je dosegla svoj cilj.

Študentje so bili zadovoljni sami s seboj in z ostalimi.

Ta skupina študentov je napredovala.

 

Precej let kasneje je eden od študentov umrl v Vietnamu in učiteljica

Se je udeležila pogreba tega posebnega študenta.

Še nikoli ni videla službujočega v vojaški krsti.

Izgledal je tako pripraven, tako odrastel.

 

Cerkev je bila napolnjena z njegovimi prijatelji.

Eden za drugim so vsi,ki so ga imeli radi, šli zadnjič mimo krste.

Učiteljica je bila zadnja, ki je blagoslovila krsto.

 

Ko je stala tam, ji je eden od vojakov, ki je bil tam kot pogrebnik,

pristopil: "Ste bili vi Markova učiteljica matematike?"

"Ja," je odvrnila.

Potem je dejal: "Mark mi je veliko govoril o vas."

 

Po pogrebu je večina Markovih bivših sošolcev šla skupaj na

pogrebščino.

Tam sta bila Markova mati in oče in očitno čakala, da bosta govorila z

učiteljico.

"Rada bi vam nekaj pokazala", je rekel oče in potegnil denarnico iz žepa.

"Tole so našli pri Marku, ko je bil ubit. Misliva, da boste prepoznali

tole."

 

Odprl je predalček in previdno potegnil ven dva ponošena lista papirja,

Ki sta bila očitno prelepljena in velikokrat razgrnjena in ponovno

zložena.

Učiteljica je vedela, ne da bi pogledala na papirje, da so to tisti

listi, na katere je ona navedla vse dobre stvari, ki jih je vsak od Markovih sošolcev napisal o njem.

 

"Hvala, da ste to naredili", je rekla Markova mati. "Kot vidite, je

Mark to shranil kot zaklad."

 

Vsi Markovi bivši sošolci so se začeli zbirati. Charlie se je smehljal,

rahlo v zadregi, in rekel: "Jaz imam še vedno ta seznam. Imam ga v

zgornjem predalu moje mize."

 

Chuckova žena je rekla: "Chuck me je prosil, da ta seznam dam v najin

poročni album." "Jaz imam tudi svojega," je rekla Marilyn. "V mojem

dnevniku je."

Potem je Vicki, še ena sošolka, segla v svojo torbico, potegnila

Ven denarnico in pokazala svoj ponošen in oguljen seznam skupini.

"To nosim ves čas s seboj", je rekla Vicki in brez trepljaja nadaljevala: "mislim, da smo si vsi shranili liste."

 

Takrat se je učiteljica končno usedla in zajokala. Jokala je za Marka

In za vse njegove prijatelje, ki ga ne bodo več videli.

 

Usoda ljudi v družbi je tako negotova, da pozabimo, da se bo življenje

Nekoč končalo. Vsi pa vemo, da se nekoč bo.

 

Zato prosim, povejte ljudem, katere imate radi in za katere vam ni

vseeno, da so posebni in pomembni. Povejte jim, preden bo prepozno.

 

 

Pomnite: žanjete, kar sejete. Kar vlagate v življenja drugih, se vam

povrne.

[borism]

Lepo Modrec69

 

Jaz tudi povem ljudem, da jih imam rad , ampak nekateri si povsem drugače to razlagajo , nerad to ponavljam , če človek ne razume, lp

[modrec69]

<{POST_SNAPBACK}>Lepo Modrec69  

 

Jaz tudi povem ljudem, da jih imam rad , ampak nekateri si povsem drugače to razlagajo , nerad to ponavljam , če človek ne razume, lp

 

tnx

 

Borism, ljudje nas vse prevečkrat narobe razumejo, pa ne zaradi tega, da bi napačno izrazili svoja stališča, preveč svojih dovtipov je vgrajenih v razumevanje in lastnih pričakovanj ...

[Ksenia]

Nekaj let nazaj, ko se mi je film življenja zavrtel pred očmi, sem spoznala, da ne v vseh teh letih nisem izrazila svojih čustev. Ko sem prišla domov, esm napako popravila... sicer so me malce čudno gledali, ampak.... in tudi hčerka vse bolj uporablja besedici, rada te imam, čeprav se bojim da bo to postala fraza, ma jo bom že usmerila nekako e držim tistega - tisto, kar imam v srcu danes, povem danes, ne čakam več na jutri, tega mogoče ne bo...In zadnje čase prejemam ogromno potrditve od teh istih oseb...

[enja]

modrec 69, je to ena izmed zgodb iz knjig Kurja juhca...?

PA NISI

Zadnjič sem te pogledal in se ti nasmehnil,

mislil sem, da me boš videl, pa nisi.

Rekel sem" Rad te imam" in čakal, kaj porečeš,

mislil sem, da me boš slišal, pa nisi.

Prosil sem te, da pridi ven in se žogaj z mano,

mislil sem, da boš šel za mano, pa nisi.

Narisal sem risbo zate, samo zate,

mislil sem, da jo boš shranil, pa nisi.

Naredil sem grad za naju, zadaj v gozdu,

mislil sem, da boš taboril z mano, pa nisi.

Našel sem nekaj črvov, kot nalašč za trnek,

mislil sem, da boš z mano ribaril, pa nisi.

Potreboval sem te za pogovor, da ti povem, kaj me tare,

mislil sem, da boš prisluhnil, pa nisi.

Povedal sem ti za tekmo, da upam, da boš prišel,

bil sem prepričan, da boš, pa nisi.

Prosil sem te, da deli mojo mladost z mano,

mislil sem, da jo boš hotel, pa nisi.

Moja dežela me je vpoklicala v vojno,

prosil si men naj se vrnem živ in zdrav.

Pa se nisem.

[enja]

POZABILA: Pesem Pa nisi je napisal Stan Gebhardt

[Buddha]

<{POST_SNAPBACK}> Moja dežela me je vpoklicala v vojno, prosil si men naj se vrnem živ in zdrav. Pa se nisem.

[skwo]

v teh dneh se mi pogosto vrtijo flešbeki.mali inserti iz mojega življenja.mojega?ali imam sploh svoje življenje?kdo sem?kam grem ali sploh grem,ko pa imam občutek ,da stojim na mestu..

nebogljen otrok,priča ponavljajočim prepirom,grožnjam,pritiskom in begajoč v sanjski svet,kjer si lahko odpočije in nadiha.samo zdaj imam občutek,da to dete le diha in si s tem dihanjem podaljšuje agonijo.kot,da ne odraste.ujet v desetletja,še vedno izgubljen,še vedno išče počitek v sanjskem svetu.zaznamovan,ožigosan z dilemami,naučen da beži,da odganja od sebe vse dobro,ker le tega ne pozna.po desetletjih zve,da je vse to lahko karma,da tu lahko naredi nekaj,da mu bo naslednjič lažje.pa bo ta naslednjič?v kar verjameš,ljubo dete,v kar verjameš...upira se mi misel,da poplačujem nekaj za kar ne vem.za kar so sicer raznorazna dognanja in prepričljiva dognanja,ki so za čas v meni dobila smisel,začutila sem jih.pa se ponovi vzorec iz mojega življenja stkan...beži duša,beži ,kajti to je nekaj kar te lahko spremeni.začutila boš slast dobrote,sladka hrepenenja in spet boleča spoznanja.moje življenje je stkano iz zgodb,ki so mi zaupane.tu pri meni,v varnem pristanišču so zasidrane in mislim ,da jim bo začelo gniti dno.umrle,razpadle bodo brez pomena.pozabljene v pozabi...kje je moja zgodba,moje življenje?vse je tako skrito v moji domišljiji.tudi to bo zgnilo.

čemu še živeti,ko pa že v jutru ne vidiš smisel dneva.ko imaš občutek,da se dan ponavlja vsak dan .razlikuje se le v vremenu in to že toliko let,znova in znova.včasih sem zvečer legla s spoznanjem,da bo jutri nov dan in sigurno bo treščil meteor,ki bo razblinil to ponavljajočo monotonijo.nekaj bo drugače in včasih je bil celo kak občutek,da je nekaj drugače,da grem višje spoznanjem,le da se je to okorelo zlilo naprej in se razblinilo s tisočimi kapljicami,ki se stapljajo v reki življenja in jih nese naprej,naprej...

zaključek.enim pač ni dano.seveda se vprašam ali nam je to podarjeno ali izbojevano.znajdem se v nesmislu,ki si ga že želim končati..naj bo te more že enkrat konec!

[Ksenia]

in danes te čaka novo jutro, novi dan... nikoli ni vredno obupati, ker mogoče te pa ravno danes čaka preobrat... veš, tudi sama se pogosto sprašujem čemu živeti. Mislim, da tudi ti veš razlog. Vem, hudo je, ampak dovolj močna, da to premagaš. Vem lažje je govoriti kot živeti s tem, ampak recimo da v tem trenutku vem iz lastnih izkušenj, kako lažje bi bilo.... zakaj pa si ne ustvariš spominov, svojega življenja, počni nekaj zase, nasiti svojo dušo, otroka v sebi... In saj veš, imaš tudi nas pa mislim da sem nekje indijančka zasledila, če ne celo dva

Sama sem pričela ceniti malenkosti v dnevu, živim za trenutke... upam, da ti uspe pregnati mračne misli

Drži se, Ksenija

[skwo]

hvala ti ksenija!res je novo jutro,nov dan samo tako prekleto podoben prejšnjemu in ne neha.ja saj tudi jaz živim iz trenutka v trenutek in ne da se mi več...kar muka mi je.sploh pa zato ,ker se počutim še slabše,ko imam okoli sebe toliko pomoči,da me je lahko sram,da tako razmišljam ampak me še vedno najeda... :xx!:

[Ksenia]

Dovoli solzam svojo pot, dovoli kriku da pride iz notranjosti ven, dovoli si udarce v blazino, izkriči bolečino, naj te ne bo sram, močna si, prekleto močna in to veš!

[modrec69]

Snežinke bele padajo, ...padajo, ...

Kot njene roke, ... mehke so, ... poslednjič v slovo

Dotaknejo se mojega srca...

Dolga bo ta zima, zima bela ...

Mraz zakleniti hoče moje srce, ...

Ki grelo ga je poletno sonce, ...

In ljubezen prijetnih dni ...

Solze so le spomin, na prijetne dneve, ...

V iskanju sreče, ... prižigam sveče, ...

Da vrnila bi se nazaj , ......

Tisoče, lučk, tisoče snežink, ...

Svetlikajo se v temi, ...

Ki namenjene so tebi, meni, ... vsem ljudem, ...

Ljudem, ki ljubljeni želijo biti, ...

Ljudem ki znajo ljubezen deliti, ....

Ljudem, ki znajo se ljubiti ....

[Buddha]

<{POST_SNAPBACK}> Kot njene roke, ... mehke so, ... poslednjič v slovo

Dotaknejo se mojega srca...

In ljubezen prijetnih dni ...

Solze so le spomin, na prijetne dneve, ...

V iskanju sreče, ... prižigam sveče, ...

Da vrnila bi se nazaj , ......

Tisoče, lučk, tisoče snežink, ...

Ljudem ki znajo ljubezen deliti, ....

Ljudem, ki znajo se ljubiti ....

[sysyphe]

Ej, modrec.

 

Težko kaj spustim blizu, ampak to je pa hard.

 

Res bravo stari. Ne vem od kod si to potegnil, ampak, bravo.

 

 

Si bom kr skinil in sprintno enga.

 

 

Hvala.

[modrec69]

<{POST_SNAPBACK}>Ej, modrec.

 

Težko kaj spustim blizu, ampak to je pa hard.

 

Res bravo stari. Ne vem od kod si to potegnil, ampak, bravo.

Si bom kr skinil in sprintno enga.

Hvala.

 

 

Stari ????

[sysyphe]

Da, in naj vsi vedo, da im tudi tisti tečni, zgrbljeni Sysyphe čustva.

Tako.

[modrec69]

<{POST_SNAPBACK}>Če ne vemo, kaj hočemo v življenju doseči, bomo dosegli le malo.

 

 

Če dovolj dolgo v življenju iščemo tisto, kar si želimo, bomo to skoraj zagotovo tudi našli ne glede na to, kaj je tisto, kar iščemo...

[borism]

Veliko se je naučil od včerajšnjega dne, kdor si je zapomnil, da je minil.

[modrec69]

<{POST_SNAPBACK}>Veliko se je naučil od včerajšnjega dne, kdor si je zapomnil, da je minil.

 

... in da je potrebno današnji dan zopet živeti ...

[borism]

To pa drži...

[modrec69]

<{POST_SNAPBACK}>zadnje čase ful veliko razmišljam o svojem življenju in če bi morala potegniti črto, bi ugotovila, da sem naredila veliko, se naučila veliko, dala ljudem veliko in sprejela od njih ogromno.... da kljub težavam, ki jih imam, lahko rečem, hvala za priložnost - življenje je lepo!

 

nimam kaj dodati, .... opisla si me

[modrec69]

..... opisala.....

(ne morem popraviti svoje napake, ne vem zakaj . ... )

[borism]

Daj spodaj na oranžni gumb pod tole svojo objavo klikni in popravi ter podaj objavi popravljeno!!!

[modrec69]

sem sposkusil borism, pa mi ni dovoljevalo, ne vem zakaj, ... vseeno tnx