molitev

[Natasha]

Molitev ni samo v besedah,

je lahko tudi v mislih ali

v vizializaciji....

 

seveda z močno odprto povezavo z Bogom ali absolutno resnico ali višjo inteligenco ali ali ali

 

 

ali koga mogoče beseda Bog moti, ker mu asociira na uradno religijo? Jaz osebno težko uporabljam to besedo ali nasploh katero drugo.... Zame nima imena.... jaz tako veličino preprosto vidim kot neverjetno svetlobo... Ne znam razložit, hahahhaha, spet !

 

Vse lepo

Nataša

[Pika Pikica]

Jst dostkrat napišem Bog, pa ne mislm krščanskega Boga. Ampak men je to tista beseda, ki je nekak najbližje tistemu, kar nej bi obstajal, bdel nad nami...al kaj pa jst vem, kaj vse počne. Samo opazuje. Temu bi lahko rekla tud vesolje al pa energija...me ne mot uporba besede.

 

Glede molitve: ko sem bla najstnica (vzgojena sm bla v krščanskem duhu) sem večkrat opazila, da sem naučeno molitvico zdrdrala pred spanjem...to me je pol začelo motit..pol sem pa spoznala drugo vero, ki mi tud ni bla všeč (mormoni), ampak mi je blo pa zelo všče to, da so molili iz sr4ca...ni blo naučenih molitvic. Pač povedal si, kar ti je ležalo na srcu, se zraven zahvalail, prosil za kaj...to mi je blo pa res všeč. Molitev mora prit iz srca....zavedat se moraš, za kaj prosiš in si tega res želet... če je namen dober in želja prava...bi naj uspelo.

 

No, seveda, želja za sedmico na lotu dons, ne vela!

[Natasha]

Itak da Pika, s srcem!

 

Vidiš, jaz sem bila nasprotno od tebe vzgojena v totalno komunistični družini. V prvem razredu sem s firbca šla enkrat na verouk, ker so mi sošolke rekle, da župnik na koncu verouka deli bombone.... Doma sem take slišala in zdi se mi da sem še po riti fasala zaradi tega.... Skušala sem jim dopovedat, da sem šla zaradi bonbonov, ne pa zaradi Cerkve, hahahhahahhha, pa nič ni pomagalo... Bali so se da bo dedek izgubil službo, ker je v KPJ, teta pa Titovo štipendijo, hahahhahahha.....

Mogoče ravno zaradi tega mi beseda Bog nekako ne gre z jezika.... V pogovoru na štiri oči bi me ob tej besedi videla pogledati v nebo in reči: "ja tist tm gor"

 

Po drugi strani pa verjamem, da so včasih gradili cerkve na resničnih križiščih čudovitih energij... Ker filing vstopiti v kakšno cerkev (ne v vsako) je tudi nekaj čudovitega, kaj ne?

 

 

Aja, glede sedmice danes, hahahhahhahahha, mislim, da sem že počasi na vrsti Seveda pa privoščim tudi tebi, iz vsega srca, šest let vztrajati na nečem, tudi ni mačji kašelj, Pika, zato držim pesti za obe.... Mogoče imava obe zmagovalno kombinacijo

 

Vse lepo

Nataša

[Pika Pikica]

Eh, jo kr teb prepustim, nism igrala... me lohk pa na sok pelješ, če boš zadela! Držim pesti zate!

 

Ja, mene tud cerkve ful privlačijo...res je nekaj čutit v njih...neka energija, mir, spokojnost...grem najraj izven del. časa not sedet, tko, da sem sama.

[Natasha]

Nič s sedmico, niti s šestico, niti s petico, niti s štirico......

še tri nismo zadel, hahahhahahahah

 

Pika, upam, da je pri teb kej bolš!

 

LP Nataša

[Marsa]

Jaz pa sem bila rojena in vzgojena v nevtralni druzini, kjer je bil osnovni point negovanje cloveskih vrednot in ne ta ali ona pripadnost.

 

sem pa od nekdaj marala ta podrocja.

ker je bila mama rojena in vzgojena v krscanski druzini, je seveda znala velik molitev.

 

No men nikol ni bila nobena vsec, ker se mi ni zdela pristna dovolj.

pac pa mi je bla ena pa zlo vsec in tisto sem velikrat pred spanjem 'molila' - ('prevedla' pa sem jo tud tko, da sem 'vstavila' druge osebe, pa je bila tako univerzalna... recimo ko me je fotr zaupstil, pa sem pol zanj molila).

 

'Sveti angel varuh moj

bodi vedno ti z menoj

stoj mi noc in dan ob strani,

vsega hudega me brani,

prav prisrcno prosim te,

varuj me,

vodi me,

amen.'

 

Ta mi je bla zakon.

[tmala]

hehe marsa štekam te, tut men je molitev sv angel neki posebnga... zato k se počutm kt da nekdo oz nekaj pazi name ni wažn kam grem, kaj delam, nikol me ne bo zapustu, wedno bo tm nekje... zame pa za nubenga druzga....edino kr morm narest je da jst naredim prvi korak...

no tak občutek mam jst ob tej molitvi

[Marsa]

tako ja!

 

Zivjo, dobrodosla!

[jupiter]

Jaz pa sem bila rojena in vzgojena v nevtralni druzini, kjer je bil osnovni point negovanje cloveskih vrednot in ne ta ali ona pripadnost.

 

sem pa od nekdaj marala ta podrocja.

ker je bila mama rojena in vzgojena v krscanski druzini, je seveda znala velik molitev.

 

No men nikol ni bila nobena vsec, ker se mi ni zdela pristna dovolj.

pac pa mi je bla ena pa zlo vsec in tisto sem velikrat pred spanjem 'molila' - ('prevedla' pa sem jo tud tko, da sem 'vstavila' druge osebe, pa je bila tako univerzalna... recimo ko me je fotr zaupstil, pa sem pol zanj molila).

 

'Sveti angel varuh moj

bodi vedno ti z menoj

stoj mi noc in dan ob strani,

vsega hudega me brani,

prav prisrcno prosim te,

varuj me,

vodi me,

amen.'

 

Ta mi je bla zakon.

 

Meni tudi - in mi je še vedno in mi vedno bo , AMEN

[tmala]

tako ja!

 

Zivjo, dobrodosla!

 

 

hwala, marsa

[mkerec]

'Sveti angel varuh moj

bodi vedno ti z menoj

stoj mi noc in dan ob strani,

vsega hudega me brani,

prav prisrcno prosim te,

varuj me,

vodi me,

amen.'

 

Ta mi je bla zakon.

 

Nikoli nisem uporabljala molitve ali podobnih afirmacij. Dokler nisem pred letom rodila nasega poprcka. Od takrat pa kar od nekod vsak vecer in kadar je bil bolan (pa predvsem, ko ga mucijo nocne more pred prazno luno...) tole molitev mrmram.

 

Najvecje presenecenje je bilo, da nisem bila zavestna, da jo sploh znam. Po kaksnem tednu uporabe sem se pa enkrat stresla, ko je tamali sredi krcev nehal jokati in me totalno pozorno poslusal, ko sem mu jo potiho govorila.

 

Ima moc in res potolazi x!x

[Marsa]

 

ta mi je bla tko iskrena... otrok ko sem bila... (kot sem rekla = na vse sem jo lohk *prevedla* in na vsakogar... )

 

in kasnej... ce sem bila besna na koga in, vedoc, da mam mocne energije, nisem hotla... hm, 'doprinest' k 'bedu' koga... recimo ko bi res bila skor zasovrazila koga (pa ne zarad nekih visjih frekvencnih vprasanj, zadev, pac pa res ono, 'nateg' do konca, recimo)... no, ampak vseen... ne da se mi navesit tega nase... pa ne morem jaz sama kot oseba, torej osebno vpletena, tega resevat.... (*je beyond... my possibilities... )...

 

ko je fotr sel, sem pol 1x na eno informacijo rekla 'prasec', stara 8 let al kolk...

pa je rekla mama - ne smes tko govort, je tvoj oce, te ma pac rad, pac na en nacin....

pol sem premislila zadeve, pa se mi je zasmilil.... pa sem postekala, da kolk mu je v bistvu moral bit tezko, saj vem, da me je v onih trenutkih imel pac blazno rad... res, na svoj nacin..

in sem potem *molila* tole tko, da sem rekla: sveti angel od mojga fotra.. bodi pac z njim... in vse tole...

ne vem, ce je delalo... njemu (od mene)..

meni je - od mene do sebe.

[Pika Pikica]

Ful lepo, Marsa.

[Marsa]

 

in je res,ves... cutis blazno dobro, toplo energijo... ce komu odpustis, recimo...

 

ce otkacis *svoj ego del*, custveni nek moment... ko es prelijes v onega drugega... to je pravo socutje. sicer lohk o njem sam lapamo.

 

me pa blazno veseli, ko vidis t(k)o.

[Pika Pikica]

Ja, sploh, ker razumem, kaj si takrat čutila do njega. Čeprov moj fotr mene ni zapustu, se čutm zapuščeno, brez podpore, spodbudne besede...tud marskej grdga kdaj rečem v navalu besa...pa mu v resnici ne želim nč slabga...sam nism pa na tak način molila zanj...kaj pa vem, mogoče, ko sem bla mlajša...zdej nekak bl na seb delam. Aja, vem, kaj sem enkrat nardila....napisala sm mu pismo, v katerem sem napisala vse, kar me mot in zakaj me je razočarla, pol sm pa to pismo zažgala in z nekimi določenimi besedami probala ''narest'' mir med nama... Sicer ni trajno uspelo, ampak se ne spomnim, če je blo takrat vsaj mal časa mir...kaj pa vem.

 

Mogoče bom pa tvojo varianto probala, samo ne vem,če bom zadost dolg lahko vztrajala.

 

[jupiter]

ljubite drug drugega, in tudi najmanjšega med najmanjšimi in najprestrašenejšega med prestrašenimi, najmočnejšega med močnimi...Ljubite kot znate le vi sami , kajti Bog vam je ljubezen zapisal v dušo , ne pustite je zaklenjene tam...naj gori in prižiga druge ljubezni naj se hrani z energijo svetlobe ki je v vas - nas..Naj se vsako jutro zgodi čudež novega življenja in naj se zavedanje da smo na poti ljubezni širi kot ocean dobrote med nas..AMEN

[tmala]

Ja, sploh, ker razumem, kaj si takrat čutila do njega. Čeprov moj fotr mene ni zapustu, se čutm zapuščeno, brez podpore, spodbudne besede...tud marskej grdga kdaj rečem v navalu besa...pa mu v resnici ne želim nč slabga...sam nism pa na tak način molila zanj...kaj pa vem, mogoče, ko sem bla mlajša...zdej nekak bl na seb delam. Aja, vem, kaj sem enkrat nardila....napisala sm mu pismo, v katerem sem napisala vse, kar me mot in zakaj me je razočarla, pol sm pa to pismo zažgala in z nekimi določenimi besedami probala ''narest'' mir med nama... Sicer ni trajno uspelo, ampak se ne spomnim, če je blo takrat vsaj mal časa mir...kaj pa vem.

 

Mogoče bom pa tvojo varianto probala, samo ne vem,če bom zadost dolg lahko vztrajala.

 

 

"Čeprov moj fotr mene ni zapustu, se čutm zapuščeno, brez podpore, spodbudne besede..." ...

 

hm... razumm tole... moj oči se je pa še 1x poroču... zdej ma drugo družino... čeprou wem da me ma ful rt, pa tut jst njega... sam jst nism taka plidna punčka, kakršno so oni (aka starci) hotl... zato je oči wekrat razočaran nad mano... to boli (inside)! takrat molim... čeprav ne ravno sv angel, ampak molim, se pogovarjam z Bogom... saj probavam da bi bila čim bolj iskrena... do njega.. do sebe... do ljudi ukol mene...

Popravljeno 1. november 2005 -> tmala

[principesa]

Molitev svetega Frančiška

 

Bog, naj bom orodje tvojega miru.

Naj posejem ljubezen, kjer je sovraštvo.

Odpuščanje, kjer je prizadetost.

Vero, kjer je dvom.

Upanje, kjer je brezup.

Luč, kjer je tema.

Veselje, kjer je žalost.

O, božanski mojster,

Naj ne iščem toliko

Tolažbe, kot da tolažim.

Razumevanja, kot da razumem.

Da bi bil ljubljen, kot da ljubim.

Kajti ko dajemo, dobimo

In v odpuščanju nam je odpuščeno

In ko umremo, se rodimo v večno življenje.

[tmala]

...meni se zdiš popolnoma OK. ne vem zakaj bi bil kdo "razočaran nad tabo", saj nisi nikogaršnja last oz. izdelek.

 

vzameš kar dobiš in iz tega narediš največ kar lahko. je že dobro, da nisi plidna punčka. pridne punčke pridejo v nebesa, poredne pa povsod.

 

hwala, ful sm wesela da sm ti ok

ja kuko nej rečm... moje ucene niso ravno bleščeče... potem da sem skos v črni barvi.. da se družim z usemi tut z folkom k jih moj oči ne mara (čefurji) spremenila sem se v zadnih mesecih.. to jim ni ušeč in so razočarani nad mano... ker bi radi da sem mala plinda punčkica k je samo doma itd... blablabla...

 

 

dggač mam pa jst eno molitev od eksorcista...

 

naslov je Gospodov Duh

gre pa tkole:

Gospodov duh, božjih Duh, Oče, Sin in Sveti Duh,

sveta Trojica, brezmadežna Devica, nadangeli,

anglei in nebeški svetniki, pridite!

Stopi me, Gospod, oblikuj me, napolni me s seboj,

uporabi me.

naženi wse zle sile, uniči jih, zdrobi jih, da mi bo dobro in da bom lahko delal dobro.

odženi wse zle vplive, čare, črno magijo,

črne maše, preklestvo, obsedenost, sve vplive

hudega duha na osebe in prostor; telesno, duševno,

moralno, duhovno in satansko bolezen.

sežgi sve to zlo v peklu, da se ne bo nikoli weč

dotaknilo ne mene, ne koga drugega na scvetu.

ukazujem in zapovedujem z močjo wsemogočnega

Boga, v imenu Odrešenika, Jezusa Kristusa, po

priprošnji brezmadežne Device vsem nečistim

duhovom, vsem navzočnostim, k me vznemirjajo,

naj me zapustijo takoj in to dokončno in naj gredo

v večni pekel, naj jih zvežejo nadangeli Mihael,

Gabrijel in Rafajel, naši angeli waruhi, naj jim

glavo stre bresmadežna Devica.

amen.

 

ta molitev mi prinese mir... molim jo pa kadar sem v "škripcih" ali kadar vem da sem nekaj naredila narobe...

Popravljeno 1. november 2005 -> tmala

[Astrid]

Jaz pa sem bila rojena in vzgojena v nevtralni druzini, kjer je bil osnovni point negovanje cloveskih vrednot in ne ta ali ona pripadnost.

 

sem pa od nekdaj marala ta podrocja.

ker je bila mama rojena in vzgojena v krscanski druzini, je seveda znala velik molitev.

 

No men nikol ni bila nobena vsec, ker se mi ni zdela pristna dovolj.

pac pa mi je bla ena pa zlo vsec in tisto sem velikrat pred spanjem 'molila' - ('prevedla' pa sem jo tud tko, da sem 'vstavila' druge osebe, pa je bila tako univerzalna... recimo ko me je fotr zaupstil, pa sem pol zanj molila).

 

'Sveti angel varuh moj

bodi vedno ti z menoj

stoj mi noc in dan ob strani,

vsega hudega me brani,

prav prisrcno prosim te,

varuj me,

vodi me,

amen.'

 

Marsa, mam identicno izkusnjo!!! In z mladostjo in z reakcijo na dogodke. I feel you

[Marsa]

 

[B@BuR@]

Ne molim, ker ne verjamem, da mi bo molitev pomagala dosečt nekaj kar bi si želela. Popravljeno 2. november 2005 -> B@BuR@

[Astrid]

Ne molim, ker ne verjamem, da mi bo molitev pomagala dosečt nekaj kar bi si želela.

 

Ena izkusnja, pa bos drugacnega mnenja...

[B@BuR@]

Ena izkusnja, pa bos drugacnega mnenja...

 

Misliš? Jaz pa dvomim, zato ker tud nikoli nisem v cerkvo hodla in pač nisem cerkven in veren človek.

[free]

kar si zelis ni receno, da je zate tudi dobro! morda je morda ne. to ves ti sama. nekaj se iz tega vsekakor naucis.

-------

Ne molim, ker ne verjamem, da mi bo molitev pomagala dosečt nekaj kar bi si želela.