Regresija

[Klinar]

Duško, a veš da je ta sugestija zame čist super začela delovat kot varovalka, saj se kot zalezovalec zdaj poslušam, še predno odprem usta, ker ko odprem usta, moram avtomatično tisto, kar rečem tudi narediti, če ne me moja vest neusmiljeno priganja. To je modrost, ki sem jo pokasirala s sugestijo, hvaležna sem, da sem jo kar nekaj časa ponavljala in osvojila.

To izpolnjevat sploh ni enostavno, pa gre, če paziš sam na svoje misli in besede, saj dejanja so tako in tako posledica tega.

 

Oh, seveda, ta rogati z dolgim jezikom v meni kar miruje, a od časa do časa mora pokazat, da je še prisoten in tudi za te, vedno redkejše njegove KU KU momente, sem mu hvaležna, ker mi vedno povedo, kaj je še v meni, kar ne sodi v moje srce.

 

 

peace and love

clean

[nelly]

Mene pa zanim kje je bistvena razlika med hipnotično in nehpnotično regresijo?In prosim naj mi nekdo priporoči dobrega terapevta.

[twilight]

glede nato da sem popolnoma nov na vašem forumu bom najbrž s kakšnim vprašanjem mimo vsekal, nisem prečekiral vseh tem, tako da sem se prvo znajdu pred vašo regresijo! Bom probal na hitr opisat svoj problem in kako je do njega prišlo. Pred 10 leti sem s prijatelji na morju predoziral drogo, kasneje sem šele zvedu kaj smo sploh vse kadil (nore gobice, haš, marihuano). V tem obdobju sem imel precej težav v življenju, bankrot, propadla veza in celo kupica raznega sr... ki sem ga veselo leta dolgo tlačil v podzavest. BUM, z gobicami sem zgleda naenkrat odprl vsa vrata v svojo podzavest, seveda bi se posledično skoraj zadušil od tesnobe, odpeljat so me moral v ambulanto, kjer sem ponoči dobil prvo injekcijo pomirjevala, glede nato da me je zjutraj tesnoba še bolj zvila, so me zjutraj ponovno odpeljali na pomirjevalo. Vse skupaj se je dogajalo v kampu. Zdravnica mi je predpisala čim več vode za hitrejšo odstranitev substance in počitek v senci. Potem se mi je pa začelo dogajat, imel sem napad tesnobe za napadom, takrat sem še živel pri starših in 2 dni kasneje sem že ležal na intenzivni negi s sumom na infarkt, ker pač nisem prišel do zraka. Kasneje so mi predpisali helex, katerega sem slabo prenašal, tako da sem potem cca 3 tedne jemal nekaj podobnega. Dokler sem jemal tablete res ni bilo napadov tesnobe, vendar nisem mogel normalno funkcionirat znjimi. Glede nato da sem strojnik in strojnik pač vedno išče logično rešitev problema, sem se pri 24 letih vsedel v temo za kar nekaj časa in začel brskati in analizirati svojo majhno bit. Sprva sem brisal še preostale substance, cigarete in alkohol. Seveda da moje strojniško razmišljanje ni dalo pravega rezultata, tesnoba ni in ni hotela izginit. Tako stanje se mi je vleklo skoraj skozi celo leto. Pri prebiranju raznih čtiv so se mi pojavili določeni prebliski kaj storiti, da se človek mora soočati s svojim nezavednim, da je potrebno delati veliko na sebi da dosežeš notranji mir. Vem da sem še veliko življenj oddaljen od svojega rasvetljenja, da je potrebno veliko narediti za svojo karmo, projeciranje želja.... OK, dogodek je dosegel svoj namen, začel sem razmišljati! Starši so mi pustili precej močen vzorec eksistenčnega straha, kaj bo pa jutr če ne bomo mel denarja. Ker sem bil po bankrotu in posledično brez keša, je bil prvi cilj, da se znebim tega straha. Uspelo mi je v nekaj letih postavit na noge zelo uspešno podjetje, zaslužim dovolj da mi ni potrebno gledati na denar tako kot moji starši vse življenje. Ves ta čas sem imel velik izziv in me je to nekako gor držalo, tesnoba je skoraj zginila ali se je pojavljala v zelo blagi obliki, sproti sem probal počistiti packarije, z vsemi ljudmi probam bit v najbolših odnosih, pomagam tam kjer se da, širem čimveč pozitivne energije okoli sebe, v glavnem skrbim za čimboljšo karmo. Zakaj danes pišem vse to, zadnje pol leta se mi je tesnoba spet povrnila, za popizdet mi je hudo pa sploh ne vem več zakaj, niti kaj hočem, kaj me tako na hudičevo tišči! Vem da me materialne stvari ne morejo osrečit, to mi je popolnoma jasno, za denar tud nikol ni šlo ampak za odpravo eksistenčnega strahu. Men sploh ni problema svoje življenje spet postavit na glavo in delat nekaj drugega če mi to kar delam sedaj ni več izziv, vendar bom najbrž spet prišel v enako stanje kot danes. Jaz sem oseba ki se ji ni zgodilo nč hudga v življenju, doma so me crklal do nezavesti, razen pubertetniških manjvrednih kompleksov se res ne spomnem ničesar takega! Verjamem da so ali ste ljudje ki se vam je dogajalo ogromno slabega in da imate zato nakopičenega tolk v podzavesti! Tolk mi je jasno, da me nekaj za znort tišči, vendar jaz ne pridem seb več do konca, saj zavestno ne, zelo rad bi zaživel normalno življenje, če že ne srečno, potem vsaj brez tesnobe, prav nimam več moči še enkrat it skoz vse to! Ali je mogoče da me je očetov infarkt tako vrgel iz tira? No zdaj pa ključno vprašanje, ali je mogoče z regresijo ali sčim drugim ugotovit kaj me tako tišči? Odprt sem za vse vaše predloge ali nasvete, ker sem resno na robu obupa!!!

[MICHAELOMEGA]

MIHA MSA

 

SLAVKO GORENC, KATEREGA OMENJAŠ, SEM SPOZNAL

 

JE PREVARANT, KI TRŽI PSIHOMANIPULATIVNE METODE IN JIH ZAVIJA V SKLOP SEKTE S33 DRUŠTVA ZA DUHOVNO PRENOVO

 

ZATOREJ, V PRID ZDRAVJU SE GA IZOGIBAJ

 

IN TO SPOROČAJ V BODOČE NAPREJ,NE, DA JE KORISTEN

 

MIHAEL