Alkohol

[teja]

Kako usmeriti na pravo pot človeka, ki ti je blizu, a preveč pije? Ne mislim kako ga spremeniti, kako mu pokazati pot do spoznanja?

[Kljuka]

Koliko je to preveč?

 

l.p.

 

Kljuka

[pokowc]

tejč; a prejle pa nis zavohala kako skriva? žal..boš morala se krepko zamislit kaj dograditi.

Pravjo pa, da deci´pijejo zarad bab´.

 

pokowc

[teja]

To vprašanje nisem postavila zase. Mislim, da je to precej razširjen šport. Sama imam svoje mnenje o tem. Zanima me še mnenje drugih.

[Pikec]

Ja precej pogosto vprasanje!

In precej pogosto je tezava ravno v tej zelji!

Zelja spremeniti bliznjega povzroca nickoliko gorja. Ponavadi mislimo, da bo vse bolje ce se bljizni spremenijo, pa mislim da nam bo pocasi jasno: da lahko spreminjamo le sebe. Ukolikor imamo zeljo po spreminjanju drugih, to ni ljubezen. Ker ljubezen je sprejemanje drugega taksen kot je. Vsako nesprejemanje pa je upiranje trenutni situaciji in ta situacija se bo potem samo jacala dokler je ne bomo sprejeli.

 

Nikogar ne mores usmerjati na pravo pot, ker prave poti ni. Nikoli ne moremo vedeti kaj je za nekoga najbolje. Zivimo zato svoje zivljenje. Ce pa ze zelimo drugim pomagati (npr. odvrniti od alkohola) lahko naredimo to edino tako da jih ljubimo in sprejemamo take kot so. Ker alkoholiki se nimajo radi. Vse droge so le nadomestek ljubezni in cloveske topline. Pa molitev tudi pomaga.

 

Pa srecno!

[irma]

Sama osebno ne bi bila s človekom, ki ga pije razen seveda, če ga tudi sama ne bi pila. Alkohol je težka+huda zasvojenost posebej če je zraven še kakšno nasilje(psihično ali fizično).

 

Tak človek se ne ceni in ker ne ceni sebe tudi drugih ne more. Se pa strinjam, da če se zavestno odloči, da bo nehal in da če si ob njemu, da mu daješ neskočne porcije ljubezni, kajti to je edino kar potrebuje...

 

Pravijo, da veliko decev res pije zaradi bab, zanima me pa zakaj potem babe pijejo... zaradi decev?

[andrej]

Ja ljubi ga, zraven pa se vprašaj kašna je pri vsej stvari tvoja šola. Spremeniti nekoga nimaš pravice. Lahko mu ponudiš pomoč in mu jo daš če jo sprejme več pa ne moreš.

 

Mene tudi zanima zakaj pa nekateri vztrajajo pri ljudjeh ki pijejo in zato močno trpijo? Vedno pometi pred svojim pragom in ne obsojaj, predvsem pa ne krivi druge za svoje gorje.

 

andrej

[Marsa]

Alkohol je delikatna tema.

Strinjam se s Kljuko ("koliko je preveč piti"?), v bistvu na nek način tudi s Pokowcem ("kriva je baba" - ali seveda dec)...

Res je, da ga imejmo radi...

Vse je res...

Vendar...

Poznam primere, ko so se popolnoma uničila življenja zaradi alkota...

 

Zakaj nekateri tako dolgo vztrajajo?

No, prvi razlog je ljubezen - imajo ga "pač" radi.

Hočejo ga z ljubeznijo blago spreminjati.

Potem ga že vse bolj hočejo spreminjati - nenadoma postane to resen družinski in širši problem...

potem se začnejo poniževanja, obsojanje, celo agresija, tepež...

Ponavadi se konča na sodišču, v bolnišnici ali celo na pokopališču...

 

Ko je alkoholik v tej fazi, ko je že "čisto notri", pa se mu ne da nič več spreminjati in pravzaprav tako čaka na konec in vse njegovo delovanje je tako v bistvu samomorilsko in tako še naprej pije.

 

In seveda - odvisno je samo od njega - tisti hip, ko si prizna, da preveč pije, je v bistvu začel z zdravljenjem...

 

In v tem je tudi finta - zakaj nekateri sploh pijejo...

Kajti ne poznajo svoje mere oz. jo zignorirajo - ne znajo se ustaviti - TO je preveč.

In to vodi v še več.

 

Mislim tudi, da ne gre čisto v vseh primerih za bežanje pred resničnostjo - prepričana sem, da nekateri prav uživajo v pitju - potem, od tam naprej, pa postane problem enak - kako nehati...

 

Marsa

[andrej]

Prav moram še tukaj malo komentirati. Včeraj sem malo razpravljal o tabujih in mislim da je alkoholizem pri nas tudi tabu. Alkoholizem je bolezen je zasvojenost in kot tako ga je potrebno obravnavati in iskati strokovno pomoč.

 

Zakaj pa mislim da je tabu? V družini poznam dva primera alkoholizma na srečo bolj oddaljeno sorodstvo tako da se ne dotika mene osebno. Res na srečo saj se je en primer končal tragično s smrtjo. Ampak odnos v družinah teh ljudi do alkoholizma je tisti ki me moti. O tem se ne govori. Vsi to skrivajo, rajši so doma kot da bi se soočili s širšo družino. Tudi jaz si ob srečanju s kakšnim od prizadetih niti ne upam vprašati kako je, ali je še vedno tako hudo ali gre kaj na bolše ali kaj pomagamo. Ne upam si raje molčim in tudi jaz grem kar mimo.

 

Alkoholizem je bolezen in bolezen ni sramota, zahteva strokovno pomoč!

 

andrej

[Kljuka]

Na brzino teja,

če je na tebe vzdignil roko, takoj ga pusti!!!!!!!

Poglej, čas me stiska. Z veseljem pa bom odgovoril, ko bom imel saj malo časa(upam, da kmalu).

Zapomni si prvi stavek!

 

Kljuka

[teja]

Naj še enkrat napišem, da se me ne tiče alkohol direktno. V bistvu pije moj oče. Ker pa živim s svojo družino, sem zavzela stališče, da se v njihovo življenje ne vpletam, kot ne želim, da so oni prepametni če se pri meni pojavijo težave. Opazujem od strani, a sem na tekočem, kaj se dogaja, ker sestra še vedno živi doma.

[irma]

Teja,

 

VELIKA ŠKODA za tvojo mamo, sestro in zate!!!!

[teja]

Irma, kar je, to je. Treba je živeti.

[irma]

Sama svoji mami najbolj zamerim, da je vztrajala pri očetu, ki ga je pil in nas skoz nekaj maltratiral. Nehal ga je piti, ko se je mama resno uprla in zagrozila, da bo odšla. Takrat se je streznil. Še danes sta skupaj. Oče ga ne pije več že najmanj 10 let, je zelo bolan in danes sta "srečna". Mama je skoz govorila, da vztraja zaradi nas otrok-larifari! Danes prizna, da ni imela moči, da bi se postavila na lastne noge in da je bilo to pred tridesetimi leti nekaj groznega. Žal ji je, kajti ko se ozre nazaj ni kaj prida imela od življenja.

Tudi meni je žal, da ni zbrala moči in nas "osvobodila" čeprav je danes naša družina skupaj kljub vsemu.

Ampak kar je je. Se strinjam s teboj!

[andrej]

Včasih je tako da ne moremo storiti več kot smo.

 

Težko je gledati bližnje kako trpijo in naravno je da hočemo pomagati. Kjub temu pa lahko pridemo do stopnje ko smo naredili vse kar je v naših močeh. Pomembno se mi zdi da se v situaciji naučiš svojo šolo, drugih pa več kot toliko ne moremo spremeniti.

 

Moraš iti naprej s svojim življenjem. Ne mislim da pozabiš na trpeče v družini. Nikoli ne smemo pozabiti na sočutje, to pa ne pomeni da moramo tudi mi trpeti z njimi. To so njihove težave. Ko začneš razmišljati tako ti je vsaj nekoliko lažje. Če se naučiš vseh lekcij, ki ti pripadajo s to izkušnjo, situacija na drugi strani pa se ne spremeni, enostavno ne moremo storiti nič več.

 

andrej

[teja]

Skozi razmišljanja sem prišla do zaključka, da moraš osebo sprejet tako, kot je, in jo oblivat z ljubeznijo. Ko ti je vseeno, se stvari spreminjajo.

[alena]

Saj, vse lepo in prav, ampak...

a nismo rekli, da je prev, ce zivimo tako, da drugih na omejujemo ali jim kakorkoli skodujemo in maltretiramo!? Ja, a svoje najblizje, ki nas imajo najbolj radi pa lahko maltretiramo?!

Pri takih stvareh sem res neizprosna! Saj vem, nekaj casa govoris, pol tezis, pol prosis, pol.... pa otopis. Namesto otopis, bi jaz uvedla SOK - terapijo. Bi spokala, pa sla, al nekaj podobnega. Ce pa so otroci zraven, bi sla pa takoj!

Ampak ne pozabimo, da je alkoholizem posledica necesa in je treba posledice odpravit, ce hocemo, da se stvar spremeni.

[pokowc]

seveda.

alko je prijatelj labilne duše.

 

˝˝...da moraš osebo sprejet tako, kot je, in jo oblivat z ljubeznijo. Ko ti je vseeno, se stvari spreminjajo. .. ˝˝

lepo.

menim, da si moraš krepko ojačati razmišljanje predusem vero v to.

 

 

 

pokowc

[Kljuka]

Draga teja,

 

zadnjič ti nisem mogel bolj izčrpno odgovoriti na to temo. Praviš, da je oče tisti. Veš, starega osla je težko naučiti lajati. Še zmeraj mi nisi povedala, koliko je preveč piti? Koliko ga pije in v kakšnih intervalih? To bi rad vedel. Če ne veš koliko, pa vsaj povej v kakšnih intervalih.

 

Prav škoda, da nisem imel dostopa do omrežja. V tem času je bila oddaja Polnočni klub, kjer je bila tudi *neka znana oseba.

*Opomba administratorja: tu je bila poimensko navedena znana oseba in je to izbrisano.

Res je škoda, da te nisem mogel opozoriti na njo. Tako krasno so se videle poškodbe možganskih centrov za mišljenje in govor. Pa ne misli, da je to zaradi kakega padca ali podobno. Ona ga pije kot žolna, še bolje rečeno, kot tri žolne. Niso lepi prizori, ko ji takrat na dan udari njeno pravo poreklo, niti za uho, niti za oko. Sicer pa se bo še kdaj pokazala na televiziji.

Na omrežju poizkusi dobiti kake posnetke delirantov. Naredijo močan vtis.

 

Sicer je pa alkoholna zasvojenost genetskega izvora in zelo težko zdravljiva. Nekdo že po eni pijanosti ne more več brez akohola. Nekdo pa se ne zasvoji nikoli.

 

Alkoholizem prizadene vse družbene sloje, kakor si videla prej. Od predsednika države pa do zadnjega klošarja.

 

Vzrok je v genski sestavi človeka. Alkohol je šibki elektrolit( prevaja električni tok). Med živčnimi celicami v možganih vedno potekajo električni signali. Ko so otežkočeni se začne tresavica. Veš tisto: "Nekaj je treba spit, da se roke umirijo." Ko, oseba dobi svojo dozo, se tresavica umiri. V bistvu enostavno, vendar je problem veliko globji. Prvič se sesalci srečamo z alkoholom, že v začetkih prehranjevanja in s tem prejemana energije, ki je potrebna za življenje. Vmesna stopnja med hrano in energijo je etanol.

 

Človeku, ki je zasvojen z alkoholom, se tudi zmanjšajo ali tudi izničijo spolne sposobnosti. Želja obstaja (proti koncu tudi to ne več), samo sposobnosti so nične ali skoraj nične. In tukaj se pa že lahko začne hudičev ples. Išče dodatne stimulacije pa jih ni. To v skrajnosti privede tudi do hudih zločinov, še posebno pri moškem spolu.

 

Praviš, ljubezen. Ljubezen je krasna stvar. Ali se vrača? Ali ni to samo vzpodbujanje in vzdrževanje določenega vedenjskega vzorca? Komu pa ni všeč, če je dobre volje?

 

Nekaj sem ti povedal, nekaj vprašanj sem ti postavil. Premisli in si poizkušaj odgovoriti.

 

Lep pozdrav!

 

 

 

 

Kljuka

[aquarius]

Zakaj nekateri tako dolgo vztrajajo?

No, prvi razlog je ljubezen - imajo ga "pač" radi.

 

-ali pa morda strah pred spremembo v lastnem življenju.Strah pred spremembo ustaljenega ritma,pred okolico,smešno ampak resnično;le kaj si bodo ostali mislili,pri nas takih problemov ni,potrpimo še malo,saj bo bolje.Niti pod razno,življenje je bilo dano nam, saj ne rečem potrebno se je prilagajat,ampak ne za vsako ceno.

[teja]

Kljuka, koliko točno ne vem, ker ne živim več doma. Je pa zame preveč to, da mora it po kosilu (med vikendom) "počivat". Pa to, je tudi že preveč, da ne prizna. Da zmanjka doma rum, pa hladno reče, ja, ni ga več, ko ga sestra rabi za pecivo. Ko pa se pogovarjava in mu rečem, da pije, pravi da nič več kot vsi:2-3 pive na dan.

Ni zadovoljen v zakonu. Pravi, da bi se moral že pred 15- 20 leti ločit, zdaj se pa tudi ne bo. Pa sva se kar tako brez veze menila, pa mu je ful pomenilo. Ne počuti se sprejetega. Jaz vem, kaj bi bilo potrebno, pa nimam namena reševat njunega zakona, če se sama za to ne odločita. Tudi pri njegovi alkoholiziranosti ne mislim nič narediti, če se sam ne odloči za pomoč. Saj je že rekel, da bo sam poskusil nehati, če ne bo šlo, bo pa poiskal pomoč...

Mogoče sem egoistična, oz. vem da nisem, a sem si na prvem planu. Če me kdorkoli prosi za pomoč, jo dobi, ponujam jo pa le še redkim.

[Kljuka]

teja,

 

hvala za odgovor. Verjemi ali ne, v oči so mi padle besede "sestra" in "rum". Zelo dvomim, da bi ga oče pil na skrivaj. Moški ga pijejo javno. Značilnost ženskega alkoholizma je žgana pijača. Si že videla kdaj, da bi ženska pila špricarje? Razen v ZDA.

 

Ali ni mogoče tvoj oče deležen manipulacije iz strani sestre ali mame?

 

Sicer pa zadevo lahko preveriš. Če oseba zjutraj potrebuje žgano pijačo, je zasvojena.

 

Kakor sem videl, ga imaš zelo rada. Pa pojdita za kak teden skupaj v planine. Mislim, da se boš dokaj z gotovostjo prepričala, če ne mora živeti brez alkohola. Pa še novo kvaliteto življenja bosta oba odkrila.

 

Zasvojenost je pač tista stvar, brez katere se človeku zdi, da ne more živeti.

 

Lep pozdrav!

 

 

 

Kljuka

[teja]

Hvala kljuka, tudi sama imam ta načrt. Skupaj gremo na morje.

[vanja]

Huda stvar alkohol ampak zdi se mi, da večino tistih, ki takole pijejo, ga zato, ker niso zadovoljni z nečem, ali pa iz žalosti. Škoda pa je, da potem, ko se streznijo s tem ne izgine njihov problem.

Vprašanje je zakaj takšen izhod v sili, mogoče, ker ti je v tem motnem stanju vseeno za vse.

V treznem stanju se preveč človek sekira za vse in preveč hoče od samega sebe.

Rada bi vedela zakaj ženske pijejo?

Pravzaprav pa mislim, da vsi ki pijejo s tem izrazijo svojo nemoč da bi svoj problem rešili-ne najdejo izhoda ! ŽAL !

 

Lep pozdrav! Vanja !

[nace]

O alkoholu in alkoholikih obstaja cela znanost.

Splača se prebrati nekaj knjig o tem, predno se lotimo stvari "na lastno pest".

Dejstvo je, da tisti, zaradi katerega nekdo pije, težko doseže, da bo nehal piti - saj po neki povratni zvezi mu daje le še več razlogov za beg v svet omame.

 

Naj povem, da vsi pivcu res ne postanejo alkoholiki, toda vsi alkoholiki se razvijejo iz zmernih pivcev, zato previdnost nikoli ni odveč.

 

Sam menim, da psihična odvisnost nastane v trenutku, ko človek v omamnem stanju poveže navidezno, kemično toplino s pričakovanim stanjem, da bi bil sprejet (le kdo ne hrepeni po tem!).

 

Občutek ljubezni da človeku tudi veselo razpoloženje ali tek več kot petnajst minut, brez zunanjih substanc, ker se v možganih tvorijo snovi, endorfini, ki dajo občutek topline.

Za "vsakdanjo rabo" je bolje znati se premakniti v to razpoloženje brez alkohola kot z njegovo pomočjo - ker tvegaš, tudi obvladani zmerni pivci, da pride do fizične odvisnosti - po določenem času, kar je opisal že Kljuka.

 

Mehanizem, ki dela alkoholne pijače priljubljene, je naslednji:

Možganska sposobnost se zmanjša.

Le kdo ne zavidda "neumnim blondinkam" njihove sprejetosti v moški družbi - če se malo pošalim!!!

 

Najprej (začasno) odpovejo (otopijo) evolucijsko najnovejši predeli možganske skrorje, recimo tisti, s katerimi rešujemo zapletene matematične naloge - in druge probleme.

Precej pozno potem predeli, ki krmilijo živčni sistem...

Zato presoja trpi prej kot hoja...

 

Rečemo, da popustijo zavore, v resnici pa človek ni več sposoben nadzora.

 

Naj ponovim, kadar jo to zaželjeno ali potrebno, npr., da lažje izrazimo čustva - se lahko zavestno premaknemo v ustrezno razpoloženje in to dosežemo brez alkohola.

Malo je treba vaditi - v občutku varnosti in razposajenosti ("brezbrižnosti), pa se privadiš - le da ni fizičnih posledic na telo, ni potreben čas treznjenja - ker se preklop (v obe smeri) zgodi v nekaj minutah...

 

Toliko o "npotrebnosti" omamljanja.

Da, tudi da drugi veliko povedo, je bolj na mestu lastna izkrenost in direktno izražanje - o sebi in o vsem, ki omehča sogovornika, - kot napijanje.

 

***

Zdaj pa, kako drugemu to pokažeš?

KO JE ZANESLJIVO V TREZNEM STANJU.

TEDAJ !!! mu pokažeš zgoraj omenjeno toplino in ljubezen.

Ga vodiš v odkrivanje čudovitega sveta, se pogovarjaš o različnih področjih.

Ključno dogajanje je DOŽIVLJANJE.

To je tisto, kar trezen človek dojema, opit pa ne.

Opit človek slabo doživlja - zunanjo lepoto.

Naj bo to narava, umetnost, lepoto ob branju koristnih knjig, ob dokumentarnih ali poučnih filmih, lepoto medosebnih odnosov, ko gre za resnične izpovedi, ki kličejo po sočustvovanju...

 

 

Ne vem, ali bi to delovalo, toda na misel mi pride, da takemu človeku V TREZNEM STANJU predočiš, kaj vse vidi, česar "sicer ne vidiš".

 

Če trdi, da tako vedno doživlja, ga postaviš pred dejstvo, ko je očitno opit - in mu kasneje "prijateljsko serviraš to spoznanje" spet v treznem stanju.

 

Grobost in žalitve itd. v pijanem stanju ne delujejo.

UMIK PAČ.

To, da ga postaviš pred dejstvo, da začuti strah glede sebe, ker "te preprosto ni" - in te tudi ne bo, če bo pijan.

 

Ko uvidi, da je ljubljen in sprejet, če je trajno trezen, pijanemu pa grozi osamitev in to, da "ostane pred zaklenjenimi vrati ali pa sam" - ga prisili, da abstinira.

A le do določene stopnje alkoholiziranosti - alkoholne bolezni.

Obstaja namreč "točka brez vrnitve".

 

Ko rabi zjutraj alkohol, kot pravi Kljuka, mu že davno ni več pomoči.

RAzen v rokah prekaljenega strokovanjaka - kjer pa bodo morali svojo vlogo odlično odigrati vsi svojci in morebitno delovno okolje.

 

Tedaj je tudi telo že toliko poškodovano, da ne bo nikoli več povsem zdrav.

 

Tisti, ki še izssiljujejo, ki skušajo doseči sočutje, so še kandidati za domače zdravljenje s šok terapijo (utimat in zanesljiva odselitev žene, če ne upošteva).

 

SEm pa slišal tale aforizem: tisti, ki gre k ljubici, se ga ne bo napil - zaradi žene.

 

Morda varanje res ni najhujši greh!

Kajti vsaj nasilni niso, ko se vrnejo, ne kričijo, kot tedaj, ko pridejo iz gostilne, in delajo lahko nemoteno naprej.

 

Torej je ženska neumna, če moškemu raje dopusti pijačo kot varanje.

Že ob prvih znakih spogledovanja naj raje začne pogovor o tem, kako je mogoče izboljšati partnersko življenje.

---

 

Zakaj ženske pijejo?

Mislim, da tedaj, če imajo občutek, da niso spoštovane (od moškega).

 

 

Tudi ženska naj ima, po mojem mnenju, proste roke za spogledovanje z drugimi moškimi - partner pa naj bo buden - če se to res začne dogajati, naj začne vlagati več v odnos.

 

Potem ne bo figidna, ne bo je bolela glava in ne bo nekega jutra oznanila, da se ločuje, ker nima nič od zveze.

 

Toliko na hitro o mojih pogledih na alkohol in s tem povezan partnerski odnos.

 

Izkoristi današnje aspekte na nebu v dobrem.