Skoči na vsebino

Gensko spremenjena zivila


alena

Recommended Posts

sm bral ogorelca,pa se bojim da se vse ponavlja in bom dnar za lastno radovednost drugim dajal,,,

in so se pojavle težave pr branju....

SICER ON NE PIŠE O GENSKO SPREMENJENI HRANI,,,

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest sstane
sm bral ogorelca,pa se bojim da se vse ponavlja in bom dnar za lastno radovednost drugim dajal,,,

in so se pojavle težave pr branju....

SICER ON NE PIŠE O GENSKO SPREMENJENI HRANI,,,

Seveda ne, Nosko piše o kristalih :8):

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

pršu sem do te tvoje bukve,,,

5 jurjev hočejo zanjo.

ne mislim se it radiostezista zato mi povej;

je v njej kaj zame al je boljš da jo pustim pr mir?

 

Zakaj si je ne sposodiš v knjižnici in sam oceniš, ali je notri kaj zate, ali ne?

http://tadej-pretner.com

 

Možni posledični izgredi so edini razlog, da poimensko ne navedem forumovca, ki ima železen zob!

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ni isto,,,

kar imaš lahko kadarkoli vzameš v uporabo,,,

ko veš kje iskati tisti trenutek,,,

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 3 weeks later...

13 razlogov proti genski tehniki

Internacionalno DEMETER gibanje, v katerem se združujejo kmetje, ki gospodarijo po biološko-dinamični metodi, predelovalci živil, trgovci in potrošniki odklanjamo posevke gensko tehnično spremenjenih organizmov. Za to imamo tehtne razloge:

 

1. Agrarna genska tehnika se vsiljuje proti volji državljanov!

 

Temeljno vprašanje, če državljani gensko tehniko sploh hočejo, se v Evropski Uniji sploh ni postavilo. Daljnosežna odločitev s težkimi posledicami, ki prizadene ob jedilni mizi vsakogar, se uvaja v nedemokratičnem procesu. Več kot 70% prebivalstva zavrača gensko tehniko v kmetijstvu in vrtnarstvu. Večina kmetov smatra, da genska tehnika škoduje njihovemu ugledu. Potrošniki Evropi želijo kmetijstvo po meri narave, v katerem imajo etični pogledi na delo z živalmi in rastlinami temeljni pomen. Že danes proizvede Evropska skupnost visoke presežke, nadaljnje dvigovanje produktivnosti zaradi genske tehnike s stališča nacionalne ekonomije ni smiselno.

 

2. Patentiranje rastlin in živali je etično nesprejemljivo

 

Proizvodnja GSO posevkov je povezana s patentnimi pravicami. Etično gledano, gre pri tem za kulturne rastline, ki so kulturna dediščina vsega človeštva. Do teh naj bi imeli svoboden pristop vsi ljudje. Ne moremo dovoliti, da koncerni, kot se to na primer dogaja v Indiji, pridobijo ekskluzivno pravico do bazmati riža ker so patentirali njegov genetski zapis in morajo kmetje za pridelovanje svojih, stoletja sejanih sort plačevati visoke licenčnine, četudi so to rastlino ustvarili s setvijo in žlahtnenjem njihovi predniki.

 

3. Problema lakote v tretjem svetu agrarna genska tehnika ne bo rešila

 

Trditev, da bi se s pomočjo genske tehnike lakota v deželah v razvoju lahko rešila, nima nikakršne resne osnove. Problem lakote v tretjem svetu je v prvi liniji problem porazdelitve in pomanjkanja kupne moči. Deželam v razvoju bi pomagali več, če bi podprli njihovo trajnostno tradicionalno kmetijstvo. Za to so primerne ekološko prilagojene domače sorte: kmetje jih lahko sejejo brez plačevanja licenčnin in zanje umetna gnojila in zaščita s kemičnimi sredstvi niso potrebni. Drag semenski material gensko spremenjenih organizmov je manj primeren, ker ga je potrebno leto za letom kupovati in so posevki, da bi pridelek ustrezal pričakovanemu, vezani na draga umetna gnojila in sredstva za zaščito rastlin. Kot po vsem svetu razširjeno gibanje, vemo: pretežno majhnim kmečkim strukturam v deželah v razvoju omogoča eksistenco in hrano ter trajno ekonomsko varnost ekološko kmetovanje. Kulture z nizkimi zahtevami so bolj smiselne kot kulture z visokimi zahtevami.

 

4. Fauna in koristni insekti so ogroženi

 

Posevki gensko spremenjenih organizmov vplivajo na okolje negativno. Po podatkih državnega okoljskega instituta Nanjing na Kitajskem so na poljih z gensko spremenjenim bombažem našli bistveno manj koristnih insektov, število škodljivcev pa se je povečalo. Britanski znanstveniki so v doslej največji raziskavi posevkov gensko tehnično spremenjenih organizmov v svetu dokazali, da je fauna (med drugimi ptice in metulji) pri dveh od treh raziskanih kulturnih rastlinah (oljna repica, sladkorna pesa in koruza) zaradi posevkov gensko tehnično spremenjenih organizmov bistveno močneje prizadeta kot pri konvencionalni pridelavi. Tudi mnoge druge raziskave potrjujejo škodljiv vpliv na okolje.

 

5. Dolgoročnih raziskav o učinkih agrarne genske tehnike ni nihče delal

 

Alarmantno je, da nimamo nikakršnih dolgoročnih znanstvenih raziskav, ki bi dokazovale, da gensko tehnično spremenjeni posevki in gensko spremenjena hrana okolju in človeku nista škodljiva. Take raziskave so potrebne. Raziskave v kmetijstvu prinašajo zanesljive rezultate šele po najmanj 10 letih. To velja tudi za raziskavo učinkov gensko spremenjenih organizmov na eko sistem in na človeka. Še vedno ne vemo, ali ne predstavlja uživanje gensko tehnično spremenjenih rastlin neposredne nevarnosti za človeško zdravje.

 

Kaže, da genska tehnika vpliva na presnovo. Celice jeter pri miših se pri krmi z gensko spremenjeno sojo spremenijo. Pri čebelah, ki so nabirale med v gensko spremenjeni ogrščici, se spremeni črevesna flora. Če izhajamo iz tega, da hrana ne nasiti samo zaradi zaužitih snovi, temveč vpliva tudi na človeško počutje in na njegov duhovni razvoj, moramo gensko manipulirana živila energično zavrniti. Gensko tehnični poseg v rastlino spremeni nehote tudi njeno obliko. Gensko spremenjen krompir spremeni obliko lista. Kako bo s človekom, ki takšen krompir uživa?

 

6. Enostranskost pri vprašanju koeksistence, ki je temelj odločanja v EU

 

Evropska komisija reducira v primeru genske tehnike etično, družbenopolitično, zdravstveno in ekološko vprašanje na izključno gospodarske razloge. Prednosti in nevarnosti nove tehnologije in možnosti lociranja take industrije je treba obravnavati ločeno, saj bodo posledice prizadele vso družbo. Delitev takih odločitve na strokovne gremije brez da se problem osvetli v celoti, je čisto nesprejemljiv. Na tak način problematike sploh ni mogoče zajeti podobno kot se ne morejo zajeti kompleksnost narave. Ocenjevanje rizika ostaja pri dosedanjem načinu obravnavanja nepopolno in tendenciozno.

 

7. Ekološko kmetijstvo je eksistencialno ogroženo – koeksistenca ni mogoča

 

Kmetje, ki delajo biološko-dinamično so zelo zaskrbljeni, da bo ta, več kot 80 let uspešen naraven način kmetovanja zaradi vsiljene koeksistence s posevki gensko spremenjenih organizmov eksistencionalno ogrožen. Kot kažejo izvedeniška mnenja moramo izhajati iz tega, da bo zaradi križanja prišlo do genske kontaminacije lastnih posevkov. To je povezano z multiplikatorskim učinkom. Predlagane varnostne razdalje niso zadostne. Niti čebele se ne pridržujejo od človeka predpisanih koridorjev niti se pri odprto cvetočih rastlinah lahko prepreči širjenje gensko spremenjenih rastlin z vetrom, in to na velike razdalje. Enkrat v naravo spuščena gensko spremenjena dedna substanca se ne more odpoklicati nazaj in je ni mogoče kontrolirati. Garancijska določila niso nikakršna tolažba.

 

8. Sorte iz laboratorijev so brez odnosa do narave in okolja

 

Biološko-dinamični žlahtnitelji vključujejo v svoje delo v nasprotju z gensko tehniko, součinkovanje okolja nekega organizma in ritmične vplive. Vprašati se moramo, ali bo izključno v laboratoriju narejeno gensko spremenjeno seme pozitivne interakcije s svojim okoljem lahko zgradilo, če je njegov nastanek ločen od naravnega okolja?

 

9. Ekološko kmetijstvo je inovativno in predstavlja kulturni faktor.

 

Genska tehnika trdi da je inovativna. S tem izpostavlja, da lahko ciljano spreminja lastnosti živih bitij in tako ustvarja nove sorte. To zveni moderno. Biologi, ki se ukvarjajo z vprašanji evolucije vedo, da je horizontalni transfer genov med vrstami, kot ga genska tehnika na umeten način opravlja, mogoč le na nivoju bakterij. Višje življenje je postavilo med vrstami meje in doseglo razmnoževanje s spolnostjo, ki omogoča večjo diferenciacijo življenja.

 

Horizontalni transfer genov je korak nazaj v prejšnja stanja evolucije. Res inovativno je ekološko kmetijstvo, ki se kot odgovorno kmetijstvo odlikuje po pestrosti in kulturi in več soodločanja. To je pravi kulturni dosežek. Genska tehnika predstavlja kljub svojim biotehnološkim rafinesam kulturno obubožanje. Trg to tudi kaže: v eko kmetijstvu dela v Nemčiji 150.000 ljudi, Letno se za 5 do 7 % povečuje. V agrarni genski tehniki dela le 2000 ljudi.

 

10. Izguba pestrosti sort prinaša v kmetijstvo monotonijo

 

Posevki gensko spremenjenih organizmov vodijo v gensko enoličnost in s tem v gensko erozijo, izgubo pestrosti z monotonijo na velikih kmetijskih površinah. Ekološko kmetijstvo genetsko pestrost ohranja in neguje in ohranja s tem bogastvo kulturne krajine. Biološko-dinamično žlahtnjenje skrbi že desetletja za lokalno prilagojene sorte, se zavzema za ohranjanje sort na kmetijah in ponuja smiselno alternativo. Gensko tehnično spremenjeni organizmi predstavljajo uniformnost in osiromašenje.

 

11. Industrija genske tehnike za potrošnika ni transparentna

 

Zaradi občutka varnosti imamo potrebo, da svoje okolje razumemo. Proizvodnja bio živil je eno najbolje kontroliranih področij na svetu. Vsi postopki, vsi dodatki so širom sveta, v mnogih deželah predpisani, s strani FAO kodificirani in potrošniku razumljivi. Bio kmetije so odprte za potrošnika. Laboratoriji genske tehnike so za javnost tabu. Operacije v notranjosti celic so očem potrošnikov skrite. Reklame za gensko tehnične proizvode, ki tako nastajajo uporabljajo slike in izjave, ki zavajajo. To ne gradi zaupanja saj posledic agrarne genske tehnike še nihče ne pozna.

 

12. Za Evropo kot gospodarsko razvito področje ni primerna

 

Če bo industrijska biotehnologija, ki predstavlja pravzaprav mero racionalizacije, v kmetijstvu in živilski stroki ustvarila nova delovna mesta je vprašljivo. Agrarna genska tehnika spodbuja uniformne, industrijske strukture, ki v tendenci ogrožajo srednje velike proizvajalce, predelovalce in trgovino. Več delovnih mest bo izgubljenih kot bi jih industrija genske tehnike ustvarila.

 

13. Demeter – uspešna kmetijska praksa kot alternativa genski tehniki

 

Z biološko-dinamičnim kmetijstvom postavljamo nasproti genski tehniki model, ki je v praksi preizkušen. V veliki meri zaprt organizem kmetije je vzgled tudi za ekološko kmetijstvo. Biološko-dinamične kmetije uresničujejo optimalno prilagajanje naravnih možnosti in specifičen razvoj kmetije prav zaradi individualnega kulturnega prispevka.

 

Kot je v 20 letnem primerjalnem poskusu dokazano, se uspeh biološko-dinamičnega gospodarjenja izraža razen v visoki kvaliteti proizvedenih živil (obstojnost, okus, zrelost) med drugim v povečani plodnosti tal in pestrosti rastlin. V nasprotju z gensko tehniko se za model biološko-dinamičnega gospodarjenja ne mora plačevati licenčnin in se nihče ne podaja v stalno odvisnost kupovanja semen in strupov. Metoda je na razpolago vsakomur, ki se jo je pripravljen naučiti.

 

prekopirano s spletne strani društva Ajda.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 3 months later...
  • 7 months later...
  • 1 month later...
  • 4 weeks later...
  • 3 weeks later...

Francija bo morebiti podaljšala prepoved GS koruze

Francija bo podaljšala prepoved uporabe in prodaje edine v EU dovoljene gensko spremenjene rastline, koruze MON810, razen, če lahko na novo postavljena komisija o GSO-jih, potrdi njeno neškodljivost.

Francija je v tem mesecu zaustavila komercialno uporabo koruznih semen MON 810 vse do 9. februarja. To je dovolj časa, da se pogledajo okoljevarstveni in zdravstveni vplivi glede njene uporabe. Konkretni rezultati se pričakujejo 11. januarja, ko bi naj vlada odločila o uporabi GS koruze.

Če bodo dvomi o varnosti preveliki, bo Francija podaljšala prepoved z uporabo t.i. zaščitne klavzule, ki članicam Evropske unije dovoljuje, da se vzdržijo predpisanih EU zakonov, če ti ogrožajo lokalno prebivalstvo. Če pa bodo do takrat obstajali trdni dokazi o neškodljivosti, bo Francija kmetom ponovno dovolila sajenje koruze MON 810.

 

Valerija Hozjan

www.planetark.com/

 

vir>>>

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 1 month later...

V Sloveniji lahko sejemo gensko spremenjeno koruzo :xx!:

 

Danes sem govoril z osebo, ki ima kar dolocene kompetence in kar nekaj znanja. Pravi, da je vecina krme, ki jo uporabljajo v sloveniji za krmo zivali iz gensko spremenjenih organizmov.

To pomeni, da, ce uzivate meso, mleko ipd... uzivate tudi GSO! :xx!:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

V Sloveniji lahko sejemo gensko spremenjeno koruzo :xx!:

 

Danes sem govoril z osebo, ki ima kar dolocene kompetence in kar nekaj znanja. Pravi, da je vecina krme, ki jo uporabljajo v sloveniji za krmo zivali iz gensko spremenjenih organizmov.

To pomeni, da, ce uzivate meso, mleko ipd... uzivate tudi GSO! :xx!:

 

saj tud jaz nisem glih za, za vsako ceno. Samo pri vseh drugih stvareh, ki nam jih prodajajo za prehrano, in ki niti naravnega izvora niso, zakaj bi bili GSO tak problem.

gore so fajn
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

V Sloveniji lahko sejemo gensko spremenjeno koruzo :xx!:

 

Danes sem govoril z osebo, ki ima kar dolocene kompetence in kar nekaj znanja. Pravi, da je vecina krme, ki jo uporabljajo v sloveniji za krmo zivali iz gensko spremenjenih organizmov.

To pomeni, da, ce uzivate meso, mleko ipd... uzivate tudi GSO! :xx!:

 

 

Tole sem v temi o ekologiji že pisala......gensko spremenjeno koruzo(žita, itd..)v Slo lahko sejemo, če:

 

-prosiš min.za kmet. za dovoljenje in ga dobiš

 

-dobiš dovoljenje iz min. za okolje

 

-dobiš dovoljenje vseh lastnikov parcel, ki mejijo na parcelo, na kateri ima kdo namen sejati GSO

 

-na upravni enoti na GERK-u označiš to parcelo

 

Free:

 

...in oseba, s katero si o teh stvareh govoril, ti lahko potrdi, da zaenkrat zanimanja in interesa, za sejanje GSO med slovenskimi kmeti ni!

 

GSO pa za krmljenje(kaj šele sejanje) ne smejo uporabljat vsa posestva, ki so eko kmetije , pa tudi vsa, ki so vključena v SKOP ali KOP.Ocenjujem, da je takih kmetij v sloveniji okrog 40.000 .Ni malo, kaj?

 

 

 

 

 

In vse občine, ki so se deklarirale kot "občine brez GSO": to pomeni edino to, da so se obvezale, da na občinski (!) zemlji ne bodo sejale GSO...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

hvala za tvoje udejstvovanje, razlago in skrb! :) :palec:

 

Nekatere zakone malo poznam, saj sem prisostvoval na nekaterih vecjih posvetih o GSO.

Kljub temu pa so zakoni eno, spostovanje zakonov drugo, nadzor nad zakoni tretje, POSLEDICE nespostovanja zakonov pa cetrto!

 

kar pa je zelo narobe pa je predvsem tudi to, da je menda vecina krme za zivali, zivino v sloveniji krma iz GSO!?

Kaj menis o tem? :sori: :inocent: ali je to res?

 

torej kaj pomaga, ce na polju ni GSO, ce jih prav tako uzivamo preko drugih zivalskih produktov; se posebej tisti ki jih tudi redno uzivajo.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

hvala za tvoje udejstvovanje, razlago in skrb! :) :palec:

 

Nekatere zakone malo poznam, saj sem prisostvoval na nekaterih vecjih posvetih o GSO.

Kljub temu pa so zakoni eno, spostovanje zakonov drugo, nadzor nad zakoni tretje, POSLEDICE nespostovanja zakonov pa cetrto!

 

kar pa je zelo narobe pa je predvsem tudi to, da je menda vecina krme za zivali, zivino v sloveniji krma iz GSO!?

Kaj menis o tem? :sori: :inocent: ali je to res?

 

torej kaj pomaga, ce na polju ni GSO, ce jih prav tako uzivamo preko drugih zivalskih produktov; se posebej tisti ki jih tudi redno uzivajo.

 

S prehrano naših domačih živali je približno takole: prehrana goveda večinoma temelji na voluminozni krmi (na travi v takšni ali drugačni obliki, in zadnjih trideset let na silažni koruzi. Kar je zaenkrat še vse GSO-free). Če ne bi v živinoreji pretiravali z ekonomskimi dobički na škodo živali, drugi dodatki bolj ali manj ne bi bili potrebni.

 

Prehrana kuncev, prašičev in kokoši pa bolj temelji na krmnih mešanicah. Te so prilagoje potrebam živali in vsebuje recimo mleta zrna pšenice, koruze in za pokritje beljakovinskih potreb, predvsem sojo. Za sojo je pa znano, da GS soja (odporna na herbicid "glifosat") zavzema velik delež v svetovni proizvodnji. Tako da GS soja zna bit v krmnih mešanicah.

 

Recimo, da se bodo beljakovine (od vnešenih genov) razgradile v manjše enote; npr. do aminokislin. Te so pa take kot v vsej drugi hrani. Tako, da če zajc ne bo umrl, tud jaz nam. Itak sem vegetarijanka :sori:

gore so fajn
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

hvala za pojasnila! :palec: :vio:

 

no, zajc mogoce nau umrl. moznost pa je, da dolgorocno morda postane zajec s tremi uci :OO!: x:o)x

pac, menim, da GSO ni primern niti v malih kolicinah! ker cim JE prisoten, pomeni, da se nismo potruduili iskati niti uporabiti drugacne resitve! take, ki so naravi prijaznejse in vsekakor tudi naravnejse!

 

tudi sam sem vegi. kaksen jogurt pa vseeno kdaj se pijem. predvsem izbiram tiste, ki so pridelani iz biolosko pridelanega mleka. bio-jogut.

upam le, da je res bio! xrolleyesx :vio:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...