Bluzim

[lia]

tvoj

dotik

ubija

me

in

lepo

mi je

[lia]

ne vem

res

ne vem

edino

to

da nič ne

vem

samo

da ne neha

to divje hrepenenje

da v objemu tvojem zaspati si želim

[lia]

nebo nad menoj je jasno in mrzlo

le črnina neba se razteza čez veje dreves

v daljavi je tisoč majhnih luči

in tvoje ni videti vmes,

ni sape, ne vetra, ne divjih beštij

ni tebe ob meni

zrak je rezek in mrzel, v tišini nemi, praznina,

jaz pa vem, da reči ne smem

kar čutim , da rada te imam

ker tega ni v planu , ker nekdo tam zgoraj

obsodil oba je na jetništvo osame

da vse prav vse bova imela

samo , kako je če ljubiš

in kako se občuti,

da ljubi te kdo,

tega midva ne bova

nikoli, nikoli ne bova ujela

[lia]

Dežne

kapljice

ki si jih poslal

sem zamrznila

in z njimi

hladim

vročino svojih ustnic

[Audente]

Zakaj ta igra se še igra,

kje meje so za oba?

Bežim stran, nočem da me spet boli

nočem, da žalosten bo spet dan

hitim, bežim, odločim se naj konec bo

čas ponižanj in prevar naj se konča.

 

Obrišiem solze in ne gledam nazaj

stara zgodba je pozabljena

verjemem v srečo, vem da tam nekje

ona čaka name, čaka me.

 

Fak daj pokaži se

[mako106]

odrinil sem iluzijo

 

ljubezni

 

na stranski tir

 

stvarstva

 

popolna praznina

 

čustev

 

sočustvuje

 

z vsem

[mako106]

energija čustev

 

izčrpava razum

 

v globini

 

duše

[mako106]

včasih je boleče

 

reči

 

iluziji ljubezni

 

ne

[lia]

z odrivanjem

se oddalji

nato pade

 

še

z večjo

težo

in

še

globlje

z

bežanjem

si

polomim

noge

nič

grem

ležat

v

sneg

mogoče

me mine

[mako106]

žalost resnice

 

jo naredi

 

še bolj

 

privlačno

[Audente]

a resnica je bolj privlačna zaradi žalosti

[mako106]

a resnica je bolj privlačna zaradi žalosti

kaj se res moraš na vsako besedo obesit....v resnici...itak nimajo nobenega pomena...

[Audente]

ne no...........ful so mi všče tvoji stavki...pa ne znam resnice nazaj napisat

[mako106]

iz sebe..preberi

[lia]

 

v večerni

rdeči zarji

jata

drobnih ptic

v iskrivem plesu

krogov

v daljavi

pobeljeni vrhovi

skalnatih gora

ob nogah

zimsko veselje

človeških goličev

drsajoč

po snežni strmini

lokalnega

kuclja

zmrznjen nos

in premraženi

prsti

v prsih mehkoba

polnost in

melodija

življenja

[Audente]

Na nebu so beli oblaki,

modra streha je nad zemljo

veter in mraz se podita tam za goro

moje so misli doma, v topli sobi za pečjo,

kjer stisnila se k sanjam bom močno.

Zima končno je pokazala snežno moč

skozi temo nežni lučki zreta v noč,

najine se oči pobožajo

mehko oddejo mojim sanjam spletejo.

 

[mako106]

in spet sem tu

 

s pogledom

 

na vse in nič

 

v novi luči

[lia]

lepo

te

je

spet

dotikati

dotaknjeno

odtaknjeno

nataknjeno

odtisniti

dotisniti

stisniti

v objemu

praznine

[aakhut]

 

"Me objemash ali te zebe?"

 

"Oboje veter...oboje."

 

zlomk....tralala

[mako106]

objem praznine

 

objame vse

 

videno in nevideno

 

z žalostjo

 

zavedanja

[Audente]

še bolj prijetno

bi se bilo

 

dotakniti

gledati

naužiti

stisniti

 

vsega niča

 

[mako106]

pobožne želje

 

se v enosti

 

vsega in niča

 

izničijo

 

razblinijo

[lia]

 

"Me objemash ali te zebe?"

 

"Oboje veter...oboje."

 

zlomk....tralala

 

 

 

če ti je prijetno

 

oboje aakhi oboje

 

prijetno iz glagola "prijeti"

[aakhut]

če ti je prijetno

 

oboje aakhi oboje

 

prijetno iz glagola "prijeti"

 

"Popihaj me malo."

(iz "POPIHAL JO JE" ... pobegnil je)

 

zlomk....tralala

[Audente]

ah

želje se

nikoli

ne

razblinijo

želje

so

tisto

za

ker

je vredno

živeti