Bluzim

[janajam]

sicer tole bluzenje ni te vrste,kot ga narekuje tema,je pa splosno stanje mojega trenutnega duha.bluuuuuziiiiim kr neki.tukile se prekladam po stanovanju,morala bi ustvarjalno delat pa kej narest,pa samo gledam v kateri temi se nisem bluuuziiiila,tam seveda,kjer je prostor za bluzenje.ne morem se lotit konkretne naloge in zato brkljam naokoli in iscem kaj vse bi lahko pocela,samo da mi ne bi bilo treba.kadim ko turk pijem kavo,da bom ja se bolj budna in jamram sama sebi v brk."ne da se mi ne da se mi."ja cudn pol da se mi ne da.evo.zdaj se mi pa se bluzit ne da vec.grem gledat tv.kok je to bedno.gledat grem tv.pa saj tam nic ni.u se zlati ribici grem lahko tezit

[lia]

razpršil si me daleč v vesolju,

zdaj kapljam kakor pomladni dež,

jočem za tem kar je bilo

in zalivam polja jutrišnjega dne,

božam svojo bolečino,

prilivam k tvoji,

nekaj je kar naju druži,

ne poznava nikogar, ki bi mu uspelo,

vse bitke v katere se zapletamo,

so ničeve, pa vendar brez njih

izgubimo vse, najprej sebe,

narava eliminira vse, kar se ne uporablja,

zakrni, odmre, preperi, izgine...

midva sva verjetno iz plastike,

zato sva še tu

[mako106]

odprtost poti

 

prepletenih misli

 

črno je belo

 

belo je črno

 

sivina zablesti

[lia]

dež spira

in solze, ki jih ni bilo,

niso nehale teči,

ob vsakem premiku sence,

so v curkih tekle, tekle in tekle

in to je bilo edino,

kar se je premikalo,

okovano, nepremično,

zakleto in živo pokopano

včeraj, danes , o da mi je dano,

najti svetlobo za jutri

[mako106]

čsto preveč

 

je

 

umazano večnih

 

stvari

[Guest VilaSonca]

okus izkušnje

 

pušča tanko sled

 

brez grenkobe,

 

ne zadane srca.

 

[v13]

opppaaa....

 

 

[Guest VilaSonca]

I hate you

 

from the bottom of my heart,

 

like I sometimes loved you,

 

but you didn't liked it,

 

you didn't liked me anyway ...

 

Love or hate,

 

it makes no difference ...

 

It's just too strong,

 

too strong for me,

 

I hate to feel too strong

 

to people,

 

who are strangers.

 

And ...

 

Passion isn't love.

 

You've never let me be tender,

 

Like I'd feeled to be like,

 

like I am tender,

 

you just made a beast of me.

 

fak, angleščina me jebe.

[amber]

Ljubiti nekoga pomeni odpustiti vse, sprejeti vse... kar je on in vse kar si ti...

 

je res...ljudje so si namenjeni...ni važno za koliko časa...eni za dlje, drugi za manj....

 

važno pa je ...kaj se tke med njimi ... (in kako se obnašamo med seboj), ker to je tisto

kar je pomembno, za kar smo tukaj...

 

in kar bomo -enkrat- odnesli s seboj....

 

 

[mayan]

Včasih je odpustiti in sprejeti bolj znak ne-ljubezni kot ljubezni.

 

Z sprejemanjem marsikdaj ustvarjamo nasilje nad lastno dušo oz. dušo. Nezavedno to počnemo dokler ne ozavestimo. Sprejemamo zato, ker imamo en hendikep kje. Strah pred svojo nepopolnostjo in odvisnostjo. Zakaj bi komu odpuščali, če ne čutimo tako? Navsezadnje pa se kdaj tud vprašam, kaj sploh imam za odpuščati. Pred tem mora bit sodba in - ali je sodba sploh moja?

 

Velikokrat mislimo da nekoga sprejemamo pa ga sploh ne. Same goes with love. Ljubimo ko ljubi drug. Ker je ljubljen, čutimo.

 

Kako pa kaj z nemikavno cvetko?

[amber]

Včasih je odpustiti in sprejeti bolj znak ne-ljubezni kot ljubezni.

 

Z sprejemanjem marsikdaj ustvarjamo nasilje nad lastno dušo oz. dušo. Nezavedno to počnemo dokler ne ozavestimo. Sprejemamo zato, ker imamo en hendikep kje. Strah pred svojo nepopolnostjo in odvisnostjo. Zakaj bi komu odpuščali, če ne čutimo tako?

 

čisto tvoj pogled Mayan...

 

vidiš jaz na svet gledam drugače in nimam s tem nobenih problemov.

 

 

npr. odpuščam... takrat ko čutim, da je to to in se ne ubadam zakaj?! bi in zakaj ne bi?

 

Se prepustim.... preprosto da steče skozi ....da se lahko -potem- dogajajo čudeži...

 

 

Ker svet je pisan, ima tisočero barv...sama imam izkušnjo, da se veliko bolje počutim, če sem odprta na široko...

 

(sem nedavno prav videla kako je biti zaprt... ko nekdo ne mara rož niti živali, ne prenaša drugih ras, se stalno počuti ogrožen in napaden...hm...le zakaj...?

so različni ljudje na svetu...od serijskih morilcev naprej...)

[mayan]

Saj super zate, Amber, če si odprta v svojem umu na široko, če tako misliš in verjameš...

 

Sam se mi zdi, da nisi razumela mojga bluza... pa nič zato... saj ni zato...

[amber]

Saj super zate, Amber, če si odprta v svojem umu na široko, če tako misliš in verjameš...

 

Sam se mi zdi, da nisi razumela mojga bluza... pa nič zato... saj ni zato...

 

 

Hvala

 

(mislim da sem razumela tvoj post, samo pač razmišljam drugače...)

 

 

ja...saj se samo pogovarjamo...in bluzimo

 

ker vsake oči imajo svojega malarja...in res vsak lahko vidi in razume drugače, kar je tud prav.

[mako106]

kdo bi vedel

 

vse kar je

 

če verjame

 

da ničesar ni

[mako106]

why is

 

neo

 

eno

 

in us

[mako106]

Dovolj je eno vprašanje, en odgovor in eno odgovorjeno vprašanje:

Je vse preprosto? Ja. Vse je preprosto.

Če je vse preprosto, je vse eno.

 

Na poti do spoznanja enovitosti si postavljamo neskončno vprašanj s katerimi iščemo svoje bistvo.

 

 

Kaj je Ljubezen?

Kaj hočem v Življenju?

Kdo sem?

Koliko je ura?

Obstaja Bog?

Kaj je Življenska Energija?

Sem pameten?

Za čem hrepenim?

Ali dovolj ljubim?

Kdaj odrastem?

Kje so moje meje?

Kaj je širina?

Ali rabim dosti ali malo denarja?

Je mnogo zadosti?

Je preprostost učinkovita?

Kaj je pozitiva?

Zakaj ne rastem več?

Kje je neskončnost?

Kako si narediti življenje zanimivo?

Kaj je prijatelj?

Ali lepota zaslepljuje?

Je razlika med genialnostjo in norostjo?

Kdaj bomo uničili zemljo.

Zakaj živim?

Sem sit?

Karizma ali denar?

Te tišina česa nauči?

Ali te agresija prepriča?

Se splača gojiti komplekse v sebi?

Razmišljam?

Je privlačnost del užitka?

Koliko ti plačajo za to kar delaš?

.

.

.

.

 

Neskončno vprašanj si lahko postavimo ne da dobimo en sam odgovor. Lahko pa si postavimo eno vprašanje in dobimo neskončnost odgovora.

 

V nas obstaja odgovor na vsako vprašanje, ki smo si ga zastavili. V sebi najdemo odgovor za vse. Zastaviti si moramo dovolj vprašanj in poiskati dovolj odgovorov; neodvisno drug od drugega. Vsak odgovor poraja nova vprašanja, vsako vprašanje išče nove odgovore.

 

Odgovor je eno, vprašanje drugo, odgovorjeno vprašanje tretje.

 

Odgovorjeno vprašanje je naša kreativna misel tako dolgo dokler v njo verjamemo.

 

Vsak ima v sebi odgovorjena vprašanja, le redko kdo jih zna izkoristiti.Gibčne in sproščene misli ti omogočajo povezovanje vprašanj in odgovorov v odgovorjena vprašanja. Nobeno vprašanje ali odgovor ni dokončno. Tudi odgovorjeno vprašanje je dokončno le tako dolgo, dokler se ne postavi novo vprašanje glede odgovora.

 

Vprašanja lahko uredimo po pomembnosti, naključnem zaporedju ali določenem vrstnem redu. Potrebno si je postaviti prava vprašanja, s katerimi najdemo prave odgovore in dobimo odgovorjena vprašanja v katera verjamemo.

 

 

Življenje je preprosto.

Mi smo enostavni.

Strahu ni.

Svet je eno.

V sebi smo preprosti.

Nihamo med extremi.

Strategija popolnosti je srednja pot.

Nima ti kaj biti.

Vojne ne potrebujem.

Učenje je sprostitev.

Ljubim mir.

Zmagovalec je tekmovalec.

Bolečine ni brez strahu.

Zaupanje je lahko globoko kot ocean.

Verjamem samemu sebi.

Prepričanje umirja agresijo.

Govor dela predsodke.

Ritem te vodi do spokojnosti.

Posledica sprostitve je zaupanje v dušo.

Čudež nepomembnosti je smrt.

Poezija slepote poraja vprašanje lepote.

Pot sredine je pot miru.

Harmonija začetka je potovanje dejanj.

Analiza vprašanj porazi ognjevitost odgovora.

Zrak preteklosti diha narava prihodnosti.

Rojstvo je zmaga nad porazom.

Višina samopomilovanja je obratna preprosti ponižnosti.

Zmeda morale je filozofski problem.

Mehurček v mladosti zraste v zid na starost.

Gibčnost čudeža je enaka teži sveta.

Vojne ne potrebujem.

Učenje je sprostitev.

Ljubim mir.

Zmagovalec je tekmovalec.

Bolezen je presenečenje, zdravje je bojevnik.

Mučenje telesa je smeh uma.

Širina duše je enovitost okusa, vida, sluha in tipa.

Vprašanje je posledica vzroka.

Učitelj se med dejanji smehlja.

Nauči se govoriti v tišini.

Privatnost samote zanemarja trdnost bontona.

Sistem se hrani s samoto ljudi.

Koncentracija dogovora je samogovor sistema.

Suženj analize rabi pomoč pri presenečenju.

Duh trave se širi kot akustika logike.

Pozitiva je droga starosti.

Izum sedanjosti je plavanje v vprašanjih.

Računalništvo je navlaka lenobe.

Energija časa je certifikat ideje.

Sočutje svetnice vzburja razmišljanje revščine.

Psihologija nirvane je središče globin.

Verjamem v popolnost dobrega in slabega.

.

.

.

.

 

 

 

Nerazumljen odgovor v nas vzbudi željo po novih vprašanjih, dvome v pravilnost odgovora.

Omogočeno nam je, da razmišljamo kakor hočemo. Lahko izkoristimo ali ne

 

je še kaj preprostejšega kot resnica....kjer vprašanja in odgovori izgubijo svoj pomen....in postanejo eno...z samim sabo

[mako106]

you

 

free

 

me

[Guest VilaSonca]

me and my baby,

 

we're sleeping on the pinky clouds,

 

dreaming and kissing,

 

we always have only NOW.

[mako106]

to think or not to think

 

just be

 

positive or negative

 

[Guest VilaSonca]

to feel or not to feel,

 

that is not the question.

 

just let it be.

 

[lia]

iskala sem senco drevesa,

kjer si ti sedel,

iskala drevo

in potem še senco,

bila je noč,

nisem našla ne drevesa,

ne sence

in ne tebe,

vse kar bi morala,

morala bi vse to storiti

nekega lepega sončnega dne

[Audente]

Stokrat izgovorjene besede

ne govorijo isto

ne sprehajajo se

po isti poti v verze

in ne izvabijo istih

tihih pogledov

iz istih ljudi

stokrat izgovorjene besede

se drugače privežejo nate

stokrat drugače opozorijo nase

in na svoje namene

stokrat izgovorjene besede

drugače ranijo, bolijo

ne nosijo istih misli

čeprav lahko stokrat

enako zvenijo

[mako106]

upogibajoča se zavest

 

ogledalo včerajšnjega trenutka

 

ki ga ni bilo

 

dva zamaha nazaj

 

eden v nič

[free]

A ni mi se povsem jasno kaksne primer iz prakse, ki se nanasa tocno na to kar pravis?

 

Bi se kar strinjal, da je neka pasivna sprejemljivost lahko znak neljubezni; ali pa morda bolje nemoci.

Pravzarpavmislim da je to odvisno od situacije in nas samih; torej tega kako nasa notranjost resonira (s sprejemanjem ali ne).

Zanimivo pises.

 

Zakaj odpuscati. Ce se zavedamo kaj clovek je, kaj ga sestavlaj in kaj s seboj nosi; in ce se zavedamo kaj neodpuscanje lahko prinasa, potem seveda rajsi odpustimo, kakor ne.

Lahko pa odgovorim z vprasanjem: Ali je za trajno sreco potrebno odpustiti?

Vprasanje je tudi kdo je tisti k pravi da ne odpustiti?

Cist strinjam. prou zanimivo pises ali sploh je kaj odpustiti.

Ceprav, ce vzamem nek skrajen primer, da nekdo v besu stori kaj hudega nekomu drugemu, rezltat pa je ogorcenje terprizadetost osebe, s temustvarjanej zamere, slabih obcutkov, morda strahu itn, potem ima oseba razlog sodbe in s tem odpuscanja v kolikor pri sebi zeli nastali odnos spremeniti, s tem svoje obcutke itn.

 

Cigava pa, ce ne moja oziroma latno ustvarjena ali sprejeta (sodba)

 

!?

 

Včasih je odpustiti in sprejeti bolj znak ne-ljubezni kot ljubezni.

 

Z sprejemanjem marsikdaj ustvarjamo nasilje nad lastno dušo oz. dušo. Nezavedno to počnemo dokler ne ozavestimo. Sprejemamo zato, ker imamo en hendikep kje. Strah pred svojo nepopolnostjo in odvisnostjo. Zakaj bi komu odpuščali, če ne čutimo tako? Navsezadnje pa se kdaj tud vprašam, kaj sploh imam za odpuščati. Pred tem mora bit sodba in - ali je sodba sploh moja?

 

Velikokrat mislimo da nekoga sprejemamo pa ga sploh ne. Same goes with love. Ljubimo ko ljubi drug. Ker je ljubljen, čutimo.

 

Kako pa kaj z nemikavno cvetko?

[Guest VilaSonca]

vse kar ostane,

 

vse kar je bilo,

 

naprej,

 

drugače,

 

ista prizma,

 

drugačen žarek

 

skozi prebujene oči,

 

prijatelji so redki.

 

xrosex

 

zame

 

vse

 

ti

 

nič

 

več

 

nič

 

manj

 

jaz

 

znotraj

 

sprejetost

 

sreča

 

nič želeti

 

vse je

 

hvala.