Kaj je duhovnost?

[Kabalist]

[Marsa]

 

*

 

razmisljam nekaj...

smo parkrat kje (tud tko usput, morda v dnevniku) se zaprical, kako nas (no mene osebno, pa se kdo se je oglasil pol) nekak 'moti', ko je tolk 'duhovnezev' nekak cist brez energije. :|| vsi etericni kao in tko. tko kao skor morda mal vzviseni al kaj nad tem zivljenjem v seb, kar je bedasto in negira vse in ne potrjuje.

pa ne me narobe razumet - ces ker sem sama morda mal bolj divjaska (saj tolk spet nisem, ampak ajde ), da pa zdaj mislim, da bi moral bit tak nek splosen tale *model*.

sam ni tko... dejansko zelo maram umirjene ljudi, prisebne in tko, se neverjetno stekam z zemeljskimi tipi folka tud (res presenetljivo, ker se zdim odbita cist, sam pravijo da sem presenetljivo stvarna - zase )

preprosto je lajf pisan, ZHIV. in ce zhivim, sem ZHIVA, jasno.

[free]

ego je zmer, ce hoces al pa ne, pomoje tko, da nkol ni clovk zrat tega ovca, pomoje. sicer pa je obratno ovca, ce ga vodi predvsem ego - ovca egu! sm pa raj ovca visjemu jazu, kt pa egu, sam ce sm visjemu jazu, pol verjetn ne bi biu ovca, ker bi blo tut zame 'poskrblen'. P tut ce ne, materialno ni poglavitno, temvec je poglavitno KAJ prinesemo v materialno! Pomoje.

In cetudi so 'duhovnezi' nekateri z manj energije, se ne pomeni, da je s tem karkoli 'narobe'. Nekateri prinasajo v svetu veliko luci, ceprav je lahko njihovo telo v razsulu... pravzaprav mislim, da je o tem ali podobnem povsem ne-duhovno in neumno soditi!! kakor je neumno soditi, kdo je bolj duhoven kakor drugi, ipd... ce se ukvarjamo s samim seboj in ce vemo, da ima vsakdo svojo karmo, svoje preizkusnje, svoje poti, svoje nacine kako nekaj dosezti (pa ceprav z malo energije, z odrekanjem, ipd...), potem vemo, da je neumno soditi! Kdor sodi bo sojen!

Pa tudi, kar tebi pomeni ziveti, morda drugemu ne. - tudi zato. Ce zivi ego in misli da zivi, se ne pomeni, da zivimo z duso! Predvidevam.

 

Ker tudi meni to ni jasno, te vprasam: Kako ves, da zivis ti z duso, duhom, in ne da ti ego pravi, kako ti res ZIVIS ipd... ?

 

----------

saj zato sem se pa spomnila pa spesl poudarila se tole, ce nimas ega si sam ovca, to pa nocem bit.

hocem bit lev in iz njega otrok kot v oni zgodbici zenovski.

[Marsa]

ker bi blo tut zame 'poskrblen'.

 

kaj pa je to *poskrbljeno*???

 

 

ne, vseen - ne bom ovca, pol pa nic, pa tud ce ne bo **poskrbljen** (nimam nic v raku pa tak, ti mas pa duh )..

a je za tigra poskrbljen?

je in ni.

je v naravi to, kar rab, vendar mora SAM poskrbet, da bo papcal. in ritem si kroji sam.. ja ja, pa kaj, ce cele dneve spi in se valja, vendar ko bo lacen, bo ze ubodel.

lezherno torej.

sam ne, ni sam to..

ker nisem zival.

in - se manj sem pol ovca.

 

ce ze, potem rajs skorpijon (pa ne **zato** , pac pa ker vse prezivi kot jaz. )

 

Ker tudi meni to ni jasno, te vprasam: Kako ves, da zivis ti z duso, duhom, in ne da ti ego pravi, kako ti res ZIVIS ipd... ?

 

----------

kaksno trapasto vprasanje

 

"Ce iscemo pot do ljubezni z razumom, je enako, kakor ce bi iskali sonce s svetilko."

 

skratka - s srcem in duso, telesom in umom to VEM

 

( )

[free]

sej, a ne vids, sm dau u naveznice.

poskrbljeno, je to, da si ZHIV! konc koncev, je pa useen tut ce umres, ker ego se boji smrti, duh se je NE!

 

ti pac izhajas iz skorpijonske perspektive, nekoga ki mora bit v eni nad hudi situaciji in se borit za lajf... vonja, borba, paraplegik, huda zivljenjska situacija... moc.. na ztrajnost... ipd... pluton, majka he he .. zlo si usmerjena v enega cloveka.. nekoga, in isces karizmo!

 

no, vcasih je clovk mocen tut na drugacen nacin ane! morda se vec moci pokaze, ko premaga sebe zdravega, svoj ego! hude situacije so ponavadi zaradi drugih zadev, ki jih mora posameznik pri sebi narediti. so bolj osebne zadeve... kot iskanje moci v sebi, vera v visje in nato dabiti moc v sebe, odpreti se, predati se, najti, dobiti, vztrajati, pogum.. in tako... na kar ti padas! te custveno objame in prevzame. izhajas tudi iz svojih izkusenj in se v danem trenutku morda celo istovetis.

 

mi nismo zivali!

 

zivali si redkokdaj med seboj pomagajo, se posebej drugi vrsti ne. pa tudi ne svinjajo in ne onemogocajo na tak nacin druge vrste kakro clovek, vojne, nespostovanje... kopicenje bogatstva, ipd...

 

govorim o mlilijonih ljudeh, ki stradajo ipd... o tem govorim. in o tem, kako pravzaprav mi tule smo kao neki duhovni, okol nas je pa stala! Ne, nismo DOVOLJ duhovni! skrbimo za svoje riti! In mi ne bo nihce kle govoril (mislm, sej lahk govori , sam mu verjel ne bom), da je ON kao duhoven bla bla. jst se nimam za duhovneza, ceprv o tem velik lapam.

 

in uni tam, ki res pomaga lacnim, pa pomoci potrebnim, morda ne spi 8 ur kakor mi, in se ne vala pred tv in internetu ipd... in ga skrbi kako bo onih par 10 tam jutri melo kaj v usta dat! a ves, TO je zame prava duhovnost!! Ne pa tole lapanje.

K ljudje misljo, da so knjigo prebral, pa ne 1 zur sli, pa 3 so jim rekli ,da so fajn, pa jim samopomembnost tolk zraste, da so najbl dihovni naokoli. Ce smo drugacni kakor okolica, in cetudi 'priznani', se ne pomeni, a smo duhovni! Ce furamo 'nam' srecen lajf, se ne pomeni, da smo duhovni. lahko smo iznajdljivi, prilagodljivi in tudi deloma duhovni, sam... ej, zakaj se potem USTAVLJAMO! zalkaj se ustavljamo na tem, da gledamo kaj se dogaja in obstanemo v svojem lagodnem svetu!? a smo potemtakem duhovni! kao, neki smo ane... (to sprasujem in sebe mislm )

 

oni tam, ne misli na svoje telo. oni tam misli 100% na onega da ne bo vmr! kakor je zadnjic omenila Diana. Pozabiti SEBE in ziveti za druge. To je duhovnost. In takrat v resnici rastemo.... sicer pa gradimo nas EGO! s katerim se je itak brezveze pregovarjat, ker NE prides do konca!

 

AMpka, ne bit zdej tolk u egu, da bos kej od tega OSEBNO vzela!

To je pac MOJE mnenje, ki je lahko mnenje iz ega

 

Konc koncev sej smo parazlicni in SPET kdo pa smo, da bi lahko kogarkoli SODILI!!

 

Z zadnjim citatom tvojim se pa strinjam!

[Marsa]

joj kolk si se ufural cist.

 

pa kaj pol (=ne da se mi vsega brat), sam pac komentiram, ker je nad nujno, da glih to sekundo.

 

joj grozno a ne, sploh nisem resna...

aha duhovnost, nekaj morastega, kot vera neka... :|||

tezave, mucenje, na kriz pribijanje in taksno.

 

ampak se celo!

mah. blabla.

 

bom kar nehala. evo, znam nehat.

 

"zacni na zacetku in nadaljuj, dokler ne prides do konca. potem nehaj."

(mensezdi, morda l. carroll).

 

[free]

ja, ok, sej itak sam seb govorim! .. mogoce se u pa se kdo najdu not. po um pa lahk reku: "as ti tut u lukno padu?"

pol bos pa ti spet netopirje mogla odganjat ... hah haha hahahah (to je zdej moj interni joke)

 

aja, se stirnjam in ze doug casa sm hotu to napisat.. pa je lih prilika:

-- jezusa iz kriza vzet, da se ne matra vec!! --

 

sam ok, to morda se gre, in se vesoljni svet zabava... pac z 'manj' zavesti... ampak zakaj za boga se ne zanjo ljudje zabavat tko, da komu pomagajo, pa da kej pametenga nardijo u lafju za ostale ljudi! a stekas no... sej kul, se je traba iz zategnjenosti pa vsakdana pa skupno tocko premaknt mal pa tko.. da sploh stece energy, pa da se malo um umiri. sam, zakaj potem ni skupin, organizacij ki bi skupja pomagali... ? zakaj tolk bluzimo raj?

[Samson23]

zakaj potem ni skupin, organizacij ki bi skupja pomagali... ?

pomagat si more vsak sam, vsak najti svojo resnico... vsako grupiranje okoli kerekoli ideologije, pa ce je spocetka se tko dobra(kokr npr. kaxna organizirana religija a la krscanstvo) ni resitev, prej ko slej pride do konflikta ideologij... to je ze Krishnamurti ugotovu...

[free]

ej, uni tm pa stradajo.

kaj pa ONE org. oni so full pomagal, pa vplivajo na vlade sveta, ipd... torej!!!!??

ni res, da skupina, organizacija, ki ZNA povezovati tudi ostale, ne naredi nekaj kar bi imelo VELIKE koristi za vso clovestvo!!

 

mah, knjige.... knjige sploh pa krishnamurti je super... sam, vcasi so in to je dokaz, kako lahko pol ego vzame 1 stavek in ne naredi 0, pod pretvezo, da kao pise v eni knjigi. ani no!?

[Kabalist]

ko je tolk 'duhovnezev' nekak cist brez energije

To je precej spozek teren. V kabali imamo posebno veščino - zagrinjalo tišine. Kaj to pomeni? Za okolje si praktično neviden, ker sevanje energije zavestno zreduciraš na minimum. To sem na enem od duhovitniških sejmov v praksi naredil. Tam, ko merijo bioenergijo je tista naprava pokazala minimum. Tip je seveda nakladal, kako je z mano nekaj zelo narobe, kako sem bolan, a sem se mu le nasmehnil. Zame je osnova doseženega v osebnostni rasti odnos do sveta okoli sebe in do samega sebe. Duhovneži, ki na veliko uporabljajo značilno duhovitniško terminologijo privzeto v meni sprožijo alarm: "Pozor, tipčina prodaja meglo!" Za temeljne človeške slabosti so tudi zdravila... temeljna, brez nepotrebnega nakladaštva o bog ve čem. če se nekdo baše s hrano, cel dan sedi in leži ter se joče, kakšen zavaljenec je, potem zanj ni duhovnost, temveč manj žrtja in poraba kalorij. Nekatere stvari so silno enostavne...

[Marsa]

vem ja, saj pravim da maram umirjene ljudi.

vendar zivis v skupnosti.

saj jaz sem tud cist brez energije ko jogo delam al pa ko meditiram al pa kaj jaz vem.

sam ko grem pa na tv oddajo, med ljudi, pa odpiram usta in mal odprem oni ventil energije.

no jaz si tko predstavljam.

 

Mir ne pomeni da si mrtev.

se tko izi in kul clovek lohk totalno izzareva, recimo Dalaj lama. Zakaj je pa ON lohk zivahen?

in ne ena mora brezbarvna?

 

ne. ego hocmo pustit not, pol pa se SRCE (Ki je rdece barve, kot lajf) pustmo 'not'. :xx!:

seveda egcota pa majo tile pa za materialno brez skrbaj kaksen cutek ali dva... :||| ko je treba za kake dnarje po miz udart grem pa stavit da nenadoma dobijo barvo v licka.

pol naj bodo pac CELOSTNI.

[Kabalist]

vendar zivis v skupnosti.

Vsekakor. Meni osebno je lepše, če nisem opazen po nepotrebnem. lepo je imeti nadzor nad tem.

[Marsa]

v bistvu nisem mislila tega.

 

mislila sem OSEBNO MOC.

ZHAR.

To pa MORA bit, povsod kjer je lajf.

Oci se morjo svetit, ne bit ugasle.

[alef]

Ni ravno za v tole temo...

Al pa je?

Podpis od Diane...

[butl]

 

*

 

razmisljam nekaj...

smo parkrat kje (tud tko usput, morda v dnevniku) se zaprical, kako nas (no mene osebno, pa se kdo se je oglasil pol) nekak 'moti', ko je tolk 'duhovnezev' nekak cist brez energije. :|| vsi etericni kao in tko. tko kao skor morda mal vzviseni al kaj nad tem zivljenjem v seb, kar je bedasto in negira vse in ne potrjuje.

pa ne me narobe razumet - ces ker sem sama morda mal bolj divjaska (saj tolk spet nisem, ampak ajde ), da pa zdaj mislim, da bi moral bit tak nek splosen tale *model*.

sam ni tko... dejansko zelo maram umirjene ljudi, prisebne in tko, se neverjetno stekam z zemeljskimi tipi folka tud (res presenetljivo, ker se zdim odbita cist, sam pravijo da sem presenetljivo stvarna - zase )

preprosto je lajf pisan, ZHIV. in ce zhivim, sem ZHIVA, jasno.

 

Jaz sem samo en butl in se na duhovnost ne spoznam prav veliko /no ja, malo se lažem. Ko se napokam pasuljčine, imam duhovne energije tako obilo, da jo razdajam prisotnim, tudi gluhim, za kar so mi menda jako hvaležni, sodeč po tem, da nihče ne ostane ravnodušen. Me pa malce zanima, zakaj bežijo pred menoj takrat. Bi znalo biti, da so precej duhovno neosveščeni, in tak vdor čiste duhovne energije povzroča pri njih silen stres. Da preveč dobrega lahko škoduje, bi si upal sklepati tudi po tem, da se mi je ob izbruhu duhovne energije ustavila ura in posušila difenbahija/.

 

Z razmišljanjem si nisva ravno na ti. Sicer mi kdaj pa kdaj že uspe razmišljati do prvega ovinka, zvoziti ga pa še ne znam, pa še glava peče. A če bi znal razmišljati, bi najbrž takole /če že ne čisto drugače/:

 

V knjigah je jako mnogo lepih besed zapisanih in obilo modrosti tudi. Nekatere so tako modre, da so skorajda plave malček. Enkrat, ko na TV-ju ni moje priljubljene nadaljevanke in se dolgočasim kar precej...ali pa ko mi je mogoče sosed dejal, da sem totalen idiot...ali pa ko sem zvedel, da me žena vara...ali pa ko mi je umrl najdražji...ali pa ko sem skrajno resno bolan in je samo jeklena sivina okoli mene in v meni...ali pa kdaj čisto drugič...začnem s prebiranjem in se jako čudim. Vau kako lepo, kako pametno, kako zanimivo, kako res je, ne to pa ni res, mogoče pa je, pa tko...in si zapomnim še pike in vejice, kaj si ne bi še avtorja in naslov. In razlagam vsem, ki me hočejo ali nočejo poslušati, in preberem še eno knjigo, se naučim vse na pamet in razlagam drugim in prepisujem izreke in jih talam po mailu vsem znancem in neznancem. In si jih razlagam po svoje /izreke, misli, modrosti/, kakor pač vem in znam. In si predstavljam, kako da sem moder /kar je, resnici na ljubo, tudi res, če stojim v tem mrazu dovolj časa premalo oblečen ali celo brezoblečen/ in kako pa drugi niso in da so revčki, ker so v temi in še tega ne vedo kaj kaj je, mislim, ego, pa brezpogojna ljubezen, pa vsi smo eno /hm ali smo eno ali ena ali en/, pa karma, ja, pa odpuščanje inu sprejemanje, pa brezkončnost, pa minljivost, pa duša, pa odgovornost, pa ...eee...pa take reči, a ne da ja. In si mislim, ko jih gledam zviška, jao mrak, pojma nimate o duhovnosti, siromaki, sploh se ne morete primerjati z mano, ki sem gor, pri bogu že skorajda in še naprej tepem ženo, če gre slučajno s kom na kavo, jo ozmerjam s prasico hudičevo /če je šla z žensko/ ali s kurbo pokvarjeno /če je bil, bog ne daj, moški kavopivec/, pri čemer se me otroci /pankrti pokvarjeni/ bojijo na smrt /naj se ve, kdo je glava družine/...pa tko...a v meni in okoli mene sivina, jeklena sivina, jaz pa duhovnež, pri bogu že skorajda. Lahko bi do smrti takole.

 

Pa mi enkrat /ali večkrat/ reče žena, naveličana moje duhovnosti...ali kak sosed, sodelavec, kdo drug, mogoče življenje samo, teža na prsih, bolečina v duši, sivina, jeklena sivina v meni in okoli mene, mogoče pa mah na severni strani hrastovega debla v gozdu ali pač igriv odtenek modrozelenovijolične barve na vodomčevih krilih:

"Posluš butl, dost mam tebe in tvojga gobezdanja. Trobezljaš nekaj, o čemer pojma nimaš, delaš pa tko kt prej, kar je še slabš."...ali pa kaj drugega, recimo da sem zbolel, recimo, da so se mi možgani skisali v raven cvetlični vzorec z ivanjščico, belo, dehtečo kot vanilija /ja, saj vem da se čudno sliši/...pa tko.

Ker pa mi grejo besede, dogodki, stanje, pa tko... v srce /no ja, nekam že/, začnem razmišljati, da pa bi bilo prav mogoče celo dobro se iti udejanjanje vseh lepih misli, izrekov, modrosti pa tko...v svoje živetje. Nič lažjega, bi rekel Melhijad. In udejanjam /kt norc, bi rekla žena/. A grem lahko na kavo s sodelavcem, me vpraša žena enkrat. Sem ji že hotel pripeljati eno vzgojno, pa sem se ravno pravi čas spomnil izreka, da žena ni moja last in da ga moram udejaniti. In je šla, mene je pa kuhalo. In je prišla nazaj /kar se mene tiče, prepozno zagotovo/ in naletela na nasmešek na mojem obrazu /sem si ga namontiral že pol ure prej pred ogledalom v kopalnici, pred tem pa treniral stavek, kako da se je imela in ali je bilo lepo/, čeprav je pričakovala izbruh ljubosumja in še česa hujšega. Draga moja, brezpogojno te ljubim, sprejemam te tako kot si, vem da nisi moja last, da imaš svobodo vem tudi...in še par takih modrih in lepih misli mi je uspelo izdaviti, več pa ne, ker sem se totalno brez energije komajda uspel odvleči do postelje. Uh, naporno tole udejanjanje duhovnosti.

Me je enkrat v škarje prehitel en norc za volanom. Sem že skoraj bruhnil cel spekter živalskih imen nanj, ko me je prešinilo, da je jeza slaba energija ega ali česa podobno slabega in da se meni duhovnežu pa ja ne spodobi gojiti in izražati tako skrajno destruktivnega čustva. In sem pogoltnil cmok /me je popraskalo, kot da požiram ježa z bodicami vred/, se posmejal ženi in navrgel, da se mu verjetno silno mudi. Še dobro, da ima žena izpit, da je lahko peljala dalje, ker jaz zaradi silne utrujenosti in bolečine v želodcu nisem bil sposoben. In tako naprej in nazaj z udejanjanjem duhovnosti. V tem času je imela dobiček lekarna, ker sem bil njihov najboljši odjemalec rupuruta in ranitala. Včasih smo se dobili duhovneži v kakšnem lokalu ob kozarcu mleka in škatli ali dveh cigaret /kave nismo najbolje prenašali, saj veste, razbolen želodec in kava ne gresta ravno skupaj/. Smo se hoteli poimenovati v društvo zombijev, pa nam je zmanjkalo energije za tak napor. Da ne opisujem, kako izčrpljujoče je bilo šele odpuščanje. Se nasmehniti nekomu, ki ga nisem organsko prenašal, ki sem mu zameril, karkoli že. Prava nočna mora. Za znoret, če bi imel kaj energije, pa je ni bilo, je šla vsa za izkazovanje moje duhovnosti drugim. No ja, toliko jo je ostalo, da sem obenem kazal drugim, kako da sem več kot oni in jih gledal zviška, pri bogu skorajda. V meni in okoli mene pa sivina, jeklena sivina.

Potem sem imel pa enkrat čisto dovolj tega frdamanega duhovljenja. Kurc da gleda in duhovnost in druge in maske in tudi mene takega, kot se delam da sem. Da se ne grem več in da bom sedaj tak kot sem in da se bom obrnil vase, sem si govoril. Saj ne, da bi vedel kaj to pomeni, sem pa prebral nekje že prej nekoč, da moraš biti tak kot si nekje globoko, imeti sebe rad, pa tko... In sem začel, sprva plaho, počasi, negotovo, pa potem bolj pogumno, zaupljivo, pa tko... Kako? Hja, na mnogo frontah istočasno; knjige, delavnice, meditacije, predvsem pa s pogovori s seboj, z odprtimi čutili, z razmišljanjem, z zavedanjem, s preverjanjem, s spreminjanjem, z iskanjem /po sebi največ/, pa tko...Že danes mi ostaja energije /ali ljubezni, kakor kdo to imenuje/ celo za druge, ker ne potrebujem toliko preprog, pod katere bi pometal, ker ne tlačim vase več toliko, ker ne zidam več toliko zidov, ker ne potrebujem toliko mask, ker je tančic, s katerimi sem prekrit vse manj...

 

 

pa tko...

 

Če bi znal razmišljati.

 

butl

[Kabalist]

Hm, zanimivo branje. Sicer si je treba vzeti nekaj časa, a ni krize. V tej dobi instantne zadovoljitve je malce obširnejši prispevek že kar nekaj neobičajnega. Mnogim je tvoj scenarij življenje.

Kar veliko jih je, ki veliko berejo o duhovnosti. Potem so polni angelske energije, po čakrah sem jim pretaka manitu ipd. Vendar vse to brez resničnega dela na sebi. Dokler svojo brozgo opazuješ od zgoraj, še ne zaudarja. A ko se spustiš v kanalizacijo svoje podzavesti, pa smrdi, kot sam hudič.

[alef]

Kar veliko jih je, ki veliko berejo o duhovnosti. Potem so polni angelske energije, po čakrah sem jim pretaka manitu ipd. Vendar vse to brez resničnega dela na sebi. Dokler svojo brozgo opazuješ od zgoraj, še ne zaudarja. A ko se spustiš v kanalizacijo svoje podzavesti, pa smrdi, kot sam hudič.

 

 

Sam ne berem več knjig o duhovnosti, pozitivnem razmišljanju, osebnostni rasti...

Sem prišel do spoznanja da je to v meni, da ne rabim knjig...

Pa ne da sem zdaj ne vem kakšen modrec, mislec al kaj že...

Enostavno sem se odločil da pač nadaljujem sam.

Mogoče je to težja pot, kaj vem...

Zame ni duhovnost to da nekdo požira te knjige pol mi pa citira Castanedo ali pa koga drugega...

Jaz se komaj spomnim kaj sem bral, kaj šele da bi kaj citiral...no nakaj malega že...

Raje poskošam živet in delovat pozitivno.

Včasih mi uspeva, včasih pa ne

 

Tisto o kanalizaciji in podzavesti...

Imaš prav.

To je kot če dvigneš pokrov z greznice

Uf...smrdi... :xx!:

In ga butneš nazaj.

Ampak enkrat jo je pa le treba spraznit, če ne drek udari čez rob

Zato je to bolje delat sproti...

[matjazz]

Duhovnosti se ne da nikakor izraazit z besedami.

Je doživetje - izkušnja.

In ko vsi vemo so izkušnje neprecenljive in se jih ne da naštudirat iz učbenikov.

 

[alef]

Duhovnosti se ne da nikakor izraazit z besedami.

Je doživetje - izkušnja.

In ko vsi vemo so izkušnje neprecenljive in se jih ne da naštudirat iz učbenikov.

 

 

 

Naštudirat se je ne da, drži.

Knjige o duhovnosti(lahko jim rečeš tud učbeniki) meni pomeijo samo dokaz da je to možno.

Kar je uspelo avtorju knjige, lahko tud meni, lahko vsakomur.

Saj tudi tisti ki je napisal PRVO knjigo te vrste ni imel nič podobnega za brat...

[Kabalist]

debata se lepo razvija. To je lepo. vsakdo prispeva svoj kamenček v mozaiku razmišljanj.

da našo podzavest označiš za brozgo.

Ne NAŠO, temveč tudi svojo (pravzaprav predvsem svojo). Ne moreš verjeti, kakšna demonska silina se skriva izpod plašča budnega zavedanja. vendar je to samo energija, ki čaka na preobrazbo. Vsaka verodostojna metoda osebnostne rasti ima bolj ali manj učinkovito tehnologijo brodenja po tej brozgi, ker tudi brozga je. Notri so vse potlačene frustracije, neizživeti nagoni, potisnjeni spomini, vtisi nezavednega, ostanki raznih procesov izven budne zavesti, sanjanja ipd. Pot v nebesa je preko pekla. Ni druge poti.

otroci se pač rodijo bolj dovzetni, kolektivna zavest bla bla bla

Tudi nekaj tega je. vsakdo se rodi recimo s kompletnim naborom kolektivno nezavednega. Stari mojstri so jih predstavili z velikimi arkanami (skrivnostmi) tarota. Te karte bi morali namesto cenenega prerokovanja uporabljati za svoj razvoj. Meni osebno je najbolj všeč meditacijski sistem triad in zaporedij zavestnih operacij. največ učinka je s kartami, katere sam narišeš. vsakdo pač na svoj poseben način doživlja simbolikjo kolektivno nezavednega. Ravno razmišljam, da bom pred svojega skoraj 8 let starega sina postavil velike arkane, da mi s svojimi besedami pove, kaj vidi.

Ampak enkrat jo je pa le treba spraznit, če ne drek udari čez rob

Alef, tvoje pisanje mi je vedno bolj všeč. kar je na eni strani drek, je na drugi strani gnojilo. pri čiščenju greznice podzavesti ni pomembna terminologija, temveč delo. Kaj ti pomaga na izust našteti vse angele, vse magijske formule sefir in enciklopedično znanje o čakrah, če si do kolen v dreku? Knjiga služi samo kot dopolnilo, morebiti navodilo, a z branjem ne moreš nič storiti, razen polnjenja razuma s podatki. Kaj ti pomaga polna baterija, če je nikamor ne vtakneš? Sama od sebe se nekoristno izprazni.

In ko vsi vemo so izkušnje neprecenljive in se jih ne da naštudirat iz učbenikov

Natanko tako.

[odium.p.]

Moje razmišljanje po prebiranju teh zanimivih postov.

Duhovnost je vsekakor pot spoznavanja in razumevanja. Ko sem sam pričel hoditi po tej poti, sem prebral ogromno literature o duhovni rasti-ezoteriki-podzavesti...

Potem mi to ni bilo dovolj in sem prešel na bolj strokovne zapise-študije npr. dr. Richard Gillet, prof.dr. Anton Trstenjak, Stanislav Bras...

V vsem tem času je bilo moje življenje kot razburkano morje, pričakoval sem mir a dobil sem nenehna potovanja, spoznavanja novih neverjetne ljudi v pozitivni in negativni smeri, znašel sem se v čudnih situacijah, okusil neverjetne izkušnje posmrtnega življenja...

Šele po več kot desetih letih se mi je življenje umirilo. Že na začetku te poti sem se hvalil in govoril o meditaciji... a šele danes spoznavam vse razsežnosti tega prehoda v sebe...

Med tem potovanjem sem vse bolj in bolj spoznaval hipnozo in zaradi vsega vedenja, ki ga imam jo danes v večini najraje uporabljam predvsem za odstranitev psihosomatskih simptomov.

Ljudje, ki pridejo k meni po pomoč, za plačilo mojega dela donirajo društvu, kolikor pač lahko. Za moje finančne potrebe poskrbi društvo.

 

Smo na poti graditve Templja duhovne resnice na Dolenjskem.

 

Kdo sem torej jaz, sem naravni zdravilec ali sem duhovni učitelj?

[Kabalist]

Najbrž si zdravilec, ki je nekaj naredil na sebi. Vprašaj se:

"Sem se razvijal zaradi sebe ali zaradi pomoči drugim?"

Pri odgovoru bodi iskren.

Duhovni učitelj skrbi za osebnostno rast učenca in z njim vzpostavi poseben odnos. To ni odnos zdravilec -> pomoči potreben. Človek, ki je poteben terapije, mora najprej svojo osebnost uravnati, jo očistiti motenj, ki motijo njegovo vsakdanjost. Nekomu z motnjami, ki terjajo terapijo, niti pod razno ne bi dal duhovnih vaj. neravnovesja človeške duševnosti so različna. Nekatera se zdravijo na naravni način (o tem ti ne bom govoril, ker več veš od mene), a za druge je potreben malce drastičnejši pristop.

Vsekakor je torej razlika med zdravilcem in duhovnim učiteljem in ti si po tem zdravilec.

[odium.p.]

Hvala za te besede

[Kabalist]

Ni za kaj! verjetno si našel svojo trenutno vlogo. Vsaka je dobra, katera te izpolnjuje.

[AmonRaa]

Pozdravljam Kabalistovo mišljenje.

 

Hehe... kr drhtim...

 

Duhovnost ima zelo precizno pot. (vsaka najmanjša stopnička je pomembna)

 

Če se popolnoma zavestno odločiš za duhovno rast, in razumeš zakaj so takoimenovana "polena" pod noge, si na poti odpiranja čudovitega. Nekateri pravijo, da si razvetljen.

 

Pomembno je, da razčistiš, kar te ovira pri vsakdanjiku, kot je rekel kabalist.

Polena so očitno zato, ker česa nisi razrešil ali prekoračil oziroma preobremenjeval.

Zato te vrne mimogrede nazaj za eno stopničko, vendar lahko takoj nadoknadiš.

 

Lep pozdrav vsem v temi duhovnost.

Popravljeno 25. januar 2006 -> AmonRaa