Kaj je duhovnost?

[Kabalist]

Končno tudi kakšen glas razsodnosti in pameti! Ko berem, kako nekateri za lastno neodločnost in lastne tegobe iščejo krivdo izven sebe in se imajo za duhovno usmerjene, je zatem takšen glas zdrave pameti dobrodošel.

Naj dodam... duhovnost NI izogibanje težavam. Nobeno iskanje poti naokoli te ne reši. Pomaga samo soočenje s tegobo in preseganje lastnih pomanjkljivosti. Osebnostna rast je razvoj, ne pa bežanje.

[AmonRaa]

Thanks za motivacijo.

 

Ljudje imajo težavo pred nosom, celo butajo vanjo, in je ne vidijo. Raje si delajo utvare ali čisto enostavno iluzije.

 

Iljuzij je kolikor hočeš, celo trgujejo z njimi.

 

Lahko samo izbiraš...Biznis cveti ---->

 

TV, porno zvezde, casinoji, vedeževalci,...

 

Recimo, da je v Medijih samo 10% resnice. Vse ostalo je?

 

Toliko kot povprečni človek uporablja razuma. (10%).

 

Duhovna rast je zame, da prepoznavaš, razumeš, priznavaš, se soočaš, spoštuješ, razsodiš,...Najprej moraš spoznati sebe in prevzeti odgovornost nad samim seboj, pol lahko ostalim soliš. ane?

Dobri stari rek, pometi najprej pred svojim pragom.

ali vsak je sam, svoje sreče kovač.

Tudi Slovenci odbržijo kako dobro...

 

Zato je bistvenega pomena, da karkoli prepoznaš, narediš sam. Vse imamo pri sebi, samo uporabit je potrebno.

 

Ustrelim eno modro:

 

Ko se bo človek nehal iskati, se bo našel.

 

Moja osebna definicija samozavesti.

 

p.s.

To je samo moje mnenje, zato ga tudi glejte kot takega. Odločitev je v naših rokah.

Popravljeno 26. januar 2006 -> AmonRaa

[Kabalist]

Se strinjam! krog pač nima nikjer začetka in konca. Svoj odnos do sveta bi lahko povzel z besedama: LJUBEČA POZORNOST.

Žal premnogi pod duhovnost razumejo branje knjig, uporabo zvenečih besed in brezplodno iskanje začetka kroga. Zraven sodi še obremenjevanje s svojimi in tujimi problemi. Pomembne pa so samo izkušnje v vsaakdanjosti. Duhovnost je kup šare, če ni uporabljena za osebni dobrobit in posledično dobrobit ljudi okoli sebe. Najbizarneje je to, da mnogokje slep vodi slepega.

[AmonRaa]

Aha....branje knjig in takoj za tem pomoč drugim. Tako se krpa rane in črpa moč od soljudi?!

 

Recimo:

Telo+Duh----> ravnovesje---->čustva----->višji jaz----> univerzalni um

JAZ. Od začetka! Praktično nekaj časa potrebuješ biti sam s seboj in sebe spoznavati. (da zgradiš Temelj). Materialni svet (okuse, vonje, zvoke, vid,...) v ravnovesje. Svoje reakcije na okolico. Uravnavanje jeze, ljubezni, straha,...Asociacije besed, predmetov, (kot zlaganje kock in ugank)

Nato počasi (od začetka) sodelovat z ljudmi in na novo prepoznavanje čustev(koncentracija), katera se pojavljajo ob besedah, analiza, kako vplivajo nate...Med tem prepoznavanje energij, (od najšibkeših do najmočnejših)......Tega je dosti, lahko bi knjigo napisal.

 

Ko sebe uravnaš, so knjige samo poslastica.

 

Praktično, kot da bi strune uglašal. Potrebno je imeti mir, posluh in potrpljenje.

Popravljeno 27. januar 2006 -> AmonRaa

[alef]

Thanks za motivacijo.

 

 

Duhovna rast je zame, da prepoznavaš, razumeš, priznavaš, se soočaš, spoštuješ, razsodiš,...Najprej moraš spoznati sebe in prevzeti odgovornost nad samim seboj, pol lahko ostalim soliš. ane?

 

Vse imamo pri sebi, samo uporabit je potrebno.

 

Ko se bo človek nehal iskati, se bo našel.

 

Moja osebna definicija samozavesti.

 

Ko sebe uravnaš, so knjige samo poslastica.

 

Praktično, kot da bi strune uglašal. Potrebno je imeti mir, posluh in potrpljenje.

 

 

Mi tukaj 7 strani bluzimo ti pa v dveh postih poveš bistvo...

[Mateja]

Ljudje imajo težavo pred nosom, celo butajo vanjo, in je ne vidijo.

ahm, pa ne samo to... nekdo se zdi samemu sebi sila duhoven, razpreda na dolgo in široko o duhovnosti, poleg njega pa se dogaja marsikaj, pa tega sploh ne opazi, ker ima toliko dela s svojo duhovnostjo, da se ga nič drugega ne dotakne... niti na forumu se ne zmore sprenevadat, kako sočuten, da je, saj spolzijo mimo njega vse trenutne stiske in tegobe 'navadnih ljudi (blablabla - ima teorijo, zakaj se jim to dogaja in to je to - njegovo srce je rezervirano za njegovo velepomembno duhovnost, ki ji reče, kakor se mu zdi nobel)... in to je šele forum, kaj šele vsakdnaje življenje... aja, potem pa se najbrž še duhovno zmrduje nad Drnovškom ali kom drugim, če kaj počne... najbrž ne počne prav in najbrž nima pojma.... ahhhh, raztegovati svoje možgane duhovno, to pa je....

[AmonRaa]

Mi tukaj 7 strani bluzimo ti pa v dveh postih poveš bistvo...

 

Thanks alef!

[AmonRaa]

Nekaj pa bi še dodal ob Matejinem postu.

 

Zdi se mi, da tisti, ki se imajo za duhovne, samo mislijo, da so.

 

Duhovnost je enostavna kot izračun 1+1.

Samo takrat ti lahko postane vse razumljivo oziroma zavestno.

 

Logika:

Recimo, če si nekoč nekaj napačno razumel, si povzročil napačen izračun(metaforično), katerega si seveda zapisal(v zavest ali podzavest) Nato z njim nadaljeval kalkulacije, in seveda so vsi kasnejši izračuni na napačni osnovi. Zato je pomembno, da analiziraš od začetka in poiščeš kje je bila napaka.

 

Ponavadi se vsi spominjamo bolečega čustva, zato hitro na delo.

 

Ko odvozlaš, se ti odprejo oblaki, in ponovno posije sonce(ki je seveda vedno bilo na enakem mestu, samo ti ga nisi opazil)...temu nekateri pravijo sreča.

 

Nekateri opazijo bolj zeleno naravo, izrazitejše vonje, tudi slišijo glasneje(podrobneje), nekateri opazijo ptiča na sosednjem drevesu, nekateri samo novega mucka v četrti, ampak bistvo je da opazijo. To je dober znak svobode.

Popravljeno 27. januar 2006 -> AmonRaa

[Sprehajalec]

ahm, pa ne samo to... nekdo se zdi samemu sebi sila duhoven, razpreda na dolgo in široko o duhovnosti, poleg njega pa se dogaja marsikaj, pa tega sploh ne opazi, ker ima toliko dela s svojo duhovnostjo, da se ga nič drugega ne dotakne... niti na forumu se ne zmore sprenevadat, kako sočuten, da je, saj spolzijo mimo njega vse trenutne stiske in tegobe 'navadnih ljudi (blablabla - ima teorijo, zakaj se jim to dogaja in to je to - njegovo srce je rezervirano za njegovo velepomembno duhovnost, ki ji reče, kakor se mu zdi nobel)... in to je šele forum, kaj šele vsakdnaje življenje... aja, potem pa se najbrž še duhovno zmrduje nad Drnovškom ali kom drugim, če kaj počne... najbrž ne počne prav in najbrž nima pojma.... ahhhh, raztegovati svoje možgane duhovno, to pa je....

Tk je, če se ljudje vtikajo v probleme drugih enim ni prav, če jih pa pustijo pri miru, pa drugim ni prav.

V prvem primeru pravjo, "pomet pred svojim pragom najprej", "slepi vodi slepega", "kwa pa tebe to briga", itd..

V drugem pa v stilu, "kolk je samovšečen", "egoist", "sam nase gleda", itd...

 

Tko da nej se vsak pri seb odloč kaj bo, al bo pri prvem ali pri drugem. Da ne bomo tko kot vaščani v zgodbi o družini in oslu. Jest sm bolj za prvo varjanto..

[AmonRaa]

V prvem delu je duhovnost.

 

V drugem je potuha.

 

Sedaj pa se odloči. S potuho bodo večno potrebovali angela varuha.

 

Zato je bistvenega pomena, da se najprej spoznajo...tako, da mu je sočlovek samo za pogovor, ne pa za oporo.

 

Če si po njihovo dober, si egoističen do sebe.

 

 

Think about that.

Popravljeno 27. januar 2006 -> AmonRaa

[AmonRaa]

Med izmenjavo mnenj in nasvetov, je lahko besedno zelo majhna razlika,

 

---> duhovno pa ogromna!

 

S potuho podpiraš neodgovornost do samega sebe. Potemtakem, tak človek bo vedno iskal človeka na katerega računat, za njegove osebne probleme. Duhovnost se skriva za vsakim vogalom. Lahko jo najdeš v eni besedi. Lahko v enem dogodku, skratka kjer koli. Dohovnost je prepoznavna. Če prepoznaš eno pol tudi lenobo.

 

Če ne prepoznaš ne eno in ne drugo, potem lahko nehaš skrbet.

 

 

 

p.s.

To je zopet samo moje mnenje...

Popravljeno 27. januar 2006 -> AmonRaa

[Mateja]

če se ljudje vtikajo v probleme drugih ...

... kar nima nobene veze s tem, o čemer sem pisala...

[lia]

iz prebranega sklepam da sta Amon Ra in Kabalist zdrava duhovneža

 

 

ki sta delovna in ne dajeta potuhe

 

mi ki nismo zdravi, nimamo kaj sanjat o duhovnosti....ampak samo lenarimo in se valjamo po gnojilu

 

auč...spet me trga revma

[Kabalist]

mi ki nismo zdravi, nimamo kaj sanjat o duhovnosti....ampak samo lenarimo pevc.jpg in se valjamo po gnojilu

Ne vem, od kod ti to. najbrž sem kje stopil na kakšen nepravi žulj.

IZhajam iz enostavne resnice:

PREDEN ŽELIŠ LETETI, MORAŠ SPOZNATI SKRIVNOSTI HOJE, VZLETA IN PRISTANKA.

Tisti, ki samo bere o letenju, a ima probleme s hojo, nima svoje izkušnje, temveč umsko konstrukcijo, katero pridobi z branjem. Veliko ljudi žal samo bere o izkušnjah drugih, manj pa jih zanima praktični priročnik KAKO TO STORITI? V tem je problem.

Vsekakor se lahko na celovito pot osebnostne rasti poda samo tisti, ki ima bolj ali urejeno vsakdanjost, oziroma odnos do vsakdanjosti. Zakaj to trdim? Takrat te na pot ne ženejo frustracije, izhajajoče iz vsakodnevnih tegob. Svojo duhovnost ne potrebuješ izkazovati z besedičenjem o duhovnosti, načinom oblačenja ali odnosa do dejavnosti ljudi okoli sebe. Podati se na pot osebnostne rasti zaradi tega ali onega neuspeha ni preveč dobra odločitev, saj na pot odneseš omejujočo frustracijo. Z mantranjem "Om mani padme hum" ne rešiš nesposobnosti, da končaš šolo ali pridobiš partnerja (-ico). Za vrtanje lukenj imamo vrtalnike, a za zabijanje žebljev kladiva. POznam nekaj ljudekov, ki so se šli duhovnost zaradi lastnih frustracij. Frustracijo so samo vnesli v svojo duhovnost in se najbrž še danes vrtijo v istem krogu. Če ne znaš plavati, ne skočiš v globoko vodo, temveč v dovolj nizko, da se naučiš veščine plavanja. Potem pa v globoko vodo zaplavaš.

[odium.p.]

Hoditi po ostrini britve zdaj in tukaj,

biti povsem navzoč,

tako navzoč, da ne more v tebi preživeti nobena težava nobeno trpljenje,

nič kar nisi ti v svojem bistvu...

Trpljenje potrebuje čas in v "zdaj" ne more preživeti...

[Sprehajalec]

... kar nima nobene veze s tem, o čemer sem pisala...

"Vtikanje v probleme drugih" mogoče res ni najbolj primerna besedna zveza...

[AmonRaa]

Lia, osebno sem realist. Realnost (in vztrajno približevanje) odpira nov pogled na svet, in razkriva to kar je za njim. ...kar se nahaja v 4d in 5d...(dimenzijah).

 

Če ne prepoznaš realnosti(sedanji čas - v tem trenutku - 3d) je tudi ne moreš odklenit...Enostavno ti ni dovoljeno v višje sfere. Zato je najbolj pomembna uravnovešenost.(izražanje bolečih in prijetnih čustev). Koncentracija, umsko razmišljanje v brezčasovnem prostoru. Pomeni neomejena misel! Seveda vsak podvig je potrebno spoštovati...

 

Thats my reality

 

 

@Nimam se za duhovnega, ne psihološko usmerjenega, ne nevem kaj še...Enostavno ne živim v oblakih, želim biti samo JAZ.

 

Skušam, preko mojega pogleda na svet, odgovarjati na pereča vprašanja vsakega posameznika, ki to opazi.

To pomeni, da za nekoga je realno, in lahko sprejme, za drugega pa ne. Tistemu, ki je realno, je tudi uporabno.

 

Skušam izrazit duhovnost kot enostaven izračun in približevanje realnosti v sedanjem času. ( 3d )

 

p.s.

Vsaka nerazumljiva malenkost povzroči oddaljevanje od realnosti in nalaganje v podzavest. (Podzavest v povprečju 90%, zavest 10%.)

 

Vsaka rešena informacija, se kaže v stilu jasnosti, mravljincev, drhtenja, zbujanju...In je + 1% zavesti. (Podvig k razsvetlitvi.)

 

Sedaj si lahko sama predstavljaš koliko nerešenih informacij imaš v sebi. Osebno imam veliko dela, da dnevno v sedanjem času obdelam in razumem ter uzavestim čimvečje število informacij, podatkov in zaznav. (jih spravim v "arhive"). Tako, da ko jih bom potreboval, bodo nared.

 

Na hitro sem opisal svojo sliko...Lahko, da bo komu uporabna, nekomu ne, ampak v vsakem primeru je preizkušena tehnika katero sam uporabljam in vsekakor deluje kot strela iz jasnega.

[Sprehajalec]

Vsekakor se lahko na celovito pot osebnostne rasti poda samo tisti, ki ima bolj ali urejeno vsakdanjost, oziroma odnos do vsakdanjosti. Zakaj to trdim? Takrat te na pot ne ženejo frustracije, izhajajoče iz vsakodnevnih tegob. Svojo duhovnost ne potrebuješ izkazovati z besedičenjem o duhovnosti, načinom oblačenja ali odnosa do dejavnosti ljudi okoli sebe. Podati se na pot osebnostne rasti zaradi tega ali onega neuspeha ni preveč dobra odločitev, saj na pot odneseš omejujočo frustracijo. Z mantranjem "Om mani padme hum" ne rešiš nesposobnosti, da končaš šolo ali pridobiš partnerja (-ico). Za vrtanje lukenj imamo vrtalnike, a za zabijanje žebljev kladiva. POznam nekaj ljudekov, ki so se šli duhovnost zaradi lastnih frustracij. Frustracijo so samo vnesli v svojo duhovnost in se najbrž še danes vrtijo v istem krogu. Če ne znaš plavati, ne skočiš v globoko vodo, temveč v dovolj nizko, da se naučiš veščine plavanja. Potem pa v globoko vodo zaplavaš.

Pa vendar se večina ljudi odloči za duhovnost ravno zaradi vsakdanjih tegob. Kdo pa, ki ne pozna kako umiriti um - poenostavljeno povedano -, ima urejeno vsakdanjost? Zakaj je pa tolk velik alkohola/drog tudi pri vplivnih ljudeh? Torej ima vsak svoje frustracije, skorej nemogoče je, da jih nebi imel. Saj ko odraščaš jih imajo vsi okoli tebe, in te noben ne nauči, kako se spoprijeti z njiim, torej tudi ti zapadeš v to.. Je zelo veliko 'razsvetljenih' mojstrov, ki niso imeli urejene vsakdanjosti, in so se podali na pot duhovnosti in "uspeli".

 

Rečmo tud primer Drnovška. Mogoče je - hipotetično - ta poteza predvsem za nabiranje političnih točk. Pa kaj! Poteza sama po sebi je tolk super, da njen vzrok niti ni važen.

 

"Ni pomembno, kako dolgo smo živeli z omejitvami. Če stopimo v temno sobo in prižgemo luč, ni pomembno, ali je bila soba v temi en dan, en teden ali deset tisoč let - prižgemo luč in je razsvetljena. Ko se zavemo svoje sposobnosti za ljubezen in srečo... je luč prižgana." Sharon Salzberg

 

Tko da.. je malo verjetno, da nebi vnesel svojih frustracij v duhovnost. Vendar pa z redno meditacijo/jogo, zavedanjem, osredotočenjem lahko svojo frustracijo premagaš, in ponavadi tudi jo.

[lia]

zanimivi ste, ni kaj

 

samo tako naprej fantje....

 

 

grem naprej kuhat vam verjetno drugi skuhajo pa operejo

[AmonRaa]

Meni je zelo lepo brat mišljenja, razmišljanja, poenostavljanja,...

 

Po mojem je sprehajalec lepo opisal.

 

Moje mnenje je; Da duhovnost se ne more prebrat.

 

eden od največjih sovražnikov duhovnosti je "stereotip".

 

Drugi je napačno razumljiva beseda, ki te pelje v svojo realnost.

 

Zato je pomembno razčistiti vse, da zaključiš ciklus.

[lia]

 

no tak nekaj praktične duhovnosti...nikoli ne moreš tako počistiti, da se ne bi še kaj našlo....

 

bolj ko spiraš, iščeš ...već najdeš.....bolj ko pometaš več prahu dvigneš, in vsak dan znova se na pohištvo vseda prah

 

*

 

če kuhaš vsak dan je velika verjetnost, da boš kaj zažgal, prežgal in vrgel v smeti

 

 

*

tak da po mojem skromnem mnenju je tud duhovnost neverending story.....ko prah na sedežni

[AmonRaa]

 

Duhovnost po mojem mnenju vodi v perfekcionizem.

 

Ni res, da je neverending story.

 

Ko enkrat uglasiš svoj miseljni vzorec, je stvar popolnoma drugačna.

 

Pretekle informacije, ko jih enkrat obdelaš, jih razumeš, se postavijo v zavest. Tega ima povprečni človek 90%.

 

Toliko imaš dela na sebi. Z vsakim odvozlanim engramom se povzdiguješ v zevstno stanje.

 

Recimo cilj je popolna zavest. Brez spanca, popolna kontrola nad telesom, nad proizvajanjem hormonov, prostorom 3d in časom, in v naprednejših fazah tudi dematerializacija. Ampak za to bi bilo potrebno imeti vse ljudi okoli sebe, ki svojo zavest približujejo k realnosti. Tudi obvladovanje gravitacionalnih sil...

 

Thats my point of view!

[AmonRaa]

Kar se tiče človeških sposobnosti, je pa res never endig story.

 

Človeški um je neskončen...prav tako nesmrten in neutrudljiv!!

 

Vse meje, ki jih imamo, smo si jih postavili sami.

[lia]

ouki doki....ko mi bo ratal dematerializirat prah na sedežni se pofočkam

 

bom tih...obljubim

 

 

zgleda da je res z mojim umom nekaj ne špila, da mi do zdaj to še ni ratal

[nols]

ouki doki....ko mi bo ratal dematerializirat prah na sedežni se pofočkam

 

bom tih...obljubim

zgleda da je res z mojim umom nekaj ne špila, da mi do zdaj to še ni ratal

 

prides se k meni? moj um tega ne zmore..