Kaj je duhovnost?

[AmonRaa]

Lia,

V veselje mi je prebirat različna mnenja...tako vsaj vemo da smo živi...

 

Jooj...men je tok fajn. ..zakaj nebi blo vsem skupi?

 

Čimbolj glasen je izraz, tembolj zaneslijiva je končna ocena...i love that!

 

Na koncu bomo pa vidl, kaj bo ratal iz tega...

[Sprehajalec]

Vse meje, ki jih imamo, smo si jih postavili sami.

Na žalost ena od stvari, pri kateri smo bli od nekdaj uspešni.

 

Vprašanje pa je, ZAKAJ?

[Marsa]

...

Rečmo tud primer Drnovška. Mogoče je - hipotetično - ta poteza predvsem za nabiranje političnih točk. Pa kaj! Poteza sama po sebi je tolk super, da njen vzrok niti ni važen.

 

"Ni pomembno, kako dolgo smo živeli z omejitvami. Če stopimo v temno sobo in prižgemo luč, ni pomembno, ali je bila soba v temi en dan, en teden ali deset tisoč let - prižgemo luč in je razsvetljena. Ko se zavemo svoje sposobnosti za ljubezen in srečo... je luč prižgana." Sharon Salzberg....

[Kabalist]

Pa vendar se večina ljudi odloči za duhovnost ravno zaradi vsakdanjih tegob

Vsakdo ima tegobe, vendar jih je povprečno mentalna zdrava osebnost sposobna držati v nekih normalnih mejah. V nekem trenutku pa dobiš impulz, da je življenje še kaj več od golega sedenja ob loncu v egiptovski deželi. Čakaš na svojega Mojzesa in mu slediš, ko ga prepoznaš. Takrat veš, da te čaka pot čez puščavo, borba z lakoto in žejo, vendar tudi srečanje s svobodo. Mnogi pa samo čepijo ob kotlu in sanjarijo. nekateri gredo, vendar se kmalu vrnejo ob svoj egiptovski lonec. Samo redki vztrajajo. Ko greš, moraš iti do konca. Ne moreš samo malo iti in potem sredi puščave jokati, kako si lačen. Žal je preveč duhovitnežev takšnih. najhuje je, ker pri svojem čakanju kdo pride do njih. Takoj jim hočejo zaračunati pot za naprej in jim nakladajo, kakšna pot jih čaka. A sami se bojijo taiste poti. Kot je rekel eden od biblijskih prerokov: "Bog je v vsem. je v vodi, katero piješ, je v travi, katero gaziš in je v zraku, katerega dihaš." Problem je samo, ker manjka sposobnosti prepoznavanja. A za prepoznavanje je potrebna ljubeča pozornost, pridobljena z neprekinjenim motrenjem.

[AmonRaa]

Pa vendar se večina ljudi odloči za duhovnost ravno zaradi vsakdanjih tegob

 

Cool, da si me spomnil na to, zadnjič sem hotel ta stavek pokomentirati, vendar mi je ušlo...

 

TIsti, ki se odloči za duhovnost iz vsakdanjih tegob, samo išče rešitev, kako počistit svoj prag, pa čeprav ima rešitve vsak dan pred nosom. Temu se reče, motanje okoli svojega repa.

 

Tisti, ki se pa odloči za svojo osebno rast, pa se je podal na pravo avanturo!

 

Thats my point of view!

[AmonRaa]

Recimo, da odločitev iz tegob, je iskanje rešitve okoli sebe..(neodločnost)...Ne pa v sebi!!! :xx!:

Takemu pomagajo že znane rešitve, katere išče v knjigah.

 

Temu se ne reče duhovna rast, ampak samo potrjevanje in iskanje samega sebe. Prelaganje odgovornosti na okolico. Ponavadi tak človek tudi ostale krivi za njegovo nesrečo. Tipičen obešalnik. Postati sam svoja osebnost je preveč za njega.

 

@Najprej je potrebno sebe stabilizirati, potem so knjige samo za dopolnjevanje že znanega. (Vztrajam)

 

Človek ima vse v sebi, samo ozre naj se vase...vztrajam na tem! x!x

 

Raje se vpiši na kakšen tečaj joge!

[zerkalo]

Lahko pa je duhovnost samo odnos do sebe in sveta in ni dolocena s pocetjem? Duhovno je lahko branje knjig, iskanje sebe, pomoc drugim, drazenje tocke G in karkoli pac. Duh je pa ja neomejen

[Kabalist]

Recimo, da odločitev iz tegob, je iskanje rešitve okoli sebe..(neodločnost)...Ne pa v sebi!!!

Se strinjam. Duhovnost JE DELO NA SEBI s pomočjo praktičnih tehnik, katere OMOGOČAJO SPREMEMBO VZROKOV OBSTOJEČIH MEHANIZMOV DELOVANJA ZAVESTI. Ostalo, kar pride so posledice tega delovanja.

Ostalo je igračkanje z duhovnostjo.

[AmonRaa]

Po mojem mnenju, nekdo, ki sam sebe išče, ni nobenemu v pomoč!

 

Bistveno je da sebi pomaga. Šele ko spozna samega sebe, lahko začne s pomočjo ostalim. Duhovnost je lahko enostavna, ampak zalo občutljiva tematika. V veliko primerih pomagaš človeku tako, da odkloniš njegov predlog. v takem primeru je človek prisiljen stopiti na trdna tla, in sprejeti odgovornost nad življenjem.

Samozavest je osnova za duhovno usmerjenega človeka. (vsekakor je potrebna za vsakogar).

 

Recimo, da je tehnika svobodnega izražanja ena od najbolj učinkovitih metod. (pri samozavesti).

[Kabalist]

Ja, tehnik je ogromno. če si resen, se podaš na integralno ali direktno celovito pot (odvisno od osebnosti). delne metode so samo... delne. Vsaka celovita pot se konča s samorealizacijo. Nekdo ima vztrajnost in jo doseže, drugi pač odpade.

[Alan_New]

Videl in srečal sem ogromno ljudi, ki so izjavljali, da se "ukvarjajo z duhovnostjo", "delajo na sebi", "se samorazvijajo" in podobno. In imeli so veliko nabranega znanja, a zelo malo ali nič védenja. A tudi če tega niso imeli, niso bili niti toliko skromni, da bi priznali. Prav vsi tile, ki jih omenjam, pa so spizdli, ko je bilo treba delati zares, in ne se samo tolažiti, intelektualno razglabljati, kdo ima prav in kdo ne, polagati rokice, procesirati in kaj vem še vse.

 

Tudi branje knjig sodi v duhovnost, če se pravilno bere. Če ne, je spet tolažba.

[Kabalist]

Videl in srečal sem ogromno ljudi, ki so izjavljali, da se "ukvarjajo z duhovnostjo", "delajo na sebi", "se samorazvijajo" in podobno. In imeli so veliko nabranega znanja, a zelo malo ali nič védenja

Se strinjam s tabo. S takšnimi "duhovnimi ljudeki" se vsak dan tako ali drugače srečujem ali soočam. Težko se je pogovarjati z nekom, ki je sicer do nezavesti načitan, vendar izza njega ni osebne izkušnje. Vsi danes bluzijo o angelskih energijah, astralu, višjih dimenzijah, nevidnih mojstrih, čakrah in vse to mešajo v poljubnem redu. In to vedno znova in znova...

najbrž se tudi meša alternativna medicina in duhovnost. Verjetno imata ti dve področji določene stične točke, vendar ju ni zdravo mešati. Če ima nekdo težave v vsakdanjosti zaradi svojega čustvovanja in si poišče pomoč alternativca, se s tem še ne ukvarja z duhovnostjo.

[AmonRaa]

Se strinjam s tabo. S takšnimi "duhovnimi ljudeki" se vsak dan tako ali drugače srečujem ali soočam. Težko se je pogovarjati z nekom, ki je sicer do nezavesti načitan, vendar izza njega ni osebne izkušnje. Vsi danes bluzijo o angelskih energijah, astralu, višjih dimenzijah, nevidnih mojstrih, čakrah in vse to mešajo v poljubnem redu. In to vedno znova in znova...

najbrž se tudi meša alternativna medicina in duhovnost. Verjetno imata ti dve področji določene stične točke, vendar ju ni zdravo mešati. Če ima nekdo težave v vsakdanjosti zaradi svojega čustvovanja in si poišče pomoč alternativca, se s tem še ne ukvarja z duhovnostjo.

 

Točno to je bil point mojega posta. Vesel sem, da se razume tudi tisto, kar je izraženo vendar ni zapisano.

Recimo, da nekateri imajo znanja na pretek, osebnih izkušenj pa nobenih. Tako, da v praksi ne uporablja to, kar predava naokoli. :xx!: Kar se tiče pomoči ostalim, bi lahko rekel, da brez temeljev, enostavno ne gre. Prvotna je samozavest, da veš, kaj sugeriraš ostalim. Poleg govorne(zvočne-fizične) komunikacije izražamo prav tako tudi metafizično(telepatsko), katera neznansko vpliva na duhovnost človeka.

Skratka za pomoč ostalim je potrebno biti uravnovešen, če ne je več škode kot pomoči. (čustvena inteligenca je najpomembnejša za razvoj človeka). Enostavno, če nekaj proučuješ, uporabljaš( tudi preizkušaš) na sebi!!!

 

Vse to kar pišem je preizkušena tehnika.(to sem že povedal).

[AmonRaa]

Nekaj gradiva glede samozavesti...

 

Verski sistemi so odločilni za pridobivanje samozavesti, (padati se na pot duhovne rasti).

Preko verskih sistemov lahko padamo ali rastemo. Pomembno je prepoznati; oziroma ločiti verski sistem in realnost. x!x

 

Spoštovnje samega sebe, je tudi ena od metod, katero je potrebno prepoznati vse povsod pri odnosu med ljudmi.

 

1.link) belief systems

2.link) Belief systems of the world

 

Osebno mi je pomagalo, da preučim stereotipe in neznane besede ter dogodke...Naužil sem se novega znanja.

 

Dobra metoda je tudi, odkrivanje svojih prednosti in pomanjkljivosti. Iskanje svoje vloge v družbi itd itd.

 

 

p.s.

Tolmačimo osnovo osebne rasti, in sicer samozavest. Sebe uvrščam v kategorijo Svobodnega duha. Zato se ne maram opredeljevati. Osebno sem se podal na pot meta-človeka. Dopolnjevanje prirojenih, ter odkrivanje novih sposobnosti...

[AmonRaa]

Mogoče je problem, da prebrano nekateri ne razumejo popolnoma?

 

Zato imamo Forume, da se dopolnjujemo med seboj, razrešimo pereča vprašanja in uglasimo.

 

Izmenjava mnenj, je prav tako tehnika uglaševanja. Sociologija itd.

 

Definicija duhovnosti iz slovarja knjižnega jezika:

 

duhóvnost -i ž () knjiž. 1. usmerjenost k nematerialnim vrednotam: pesem razodeva pesnikovo izrazito duhovnost; duhovnost umetnine // duševno, duhovno življenje človeka: pisatelj se je poglobil v človeka in njegovo duhovnost 2. v idealističnih filozofijah od telesa neodvisni, samostojni del človekovega bistva: duhovnost in materialnost človeka

 

No dovolj je bilo za danes, predajam besedo nočnim pticam. (če katera mimo prileti).

[Kabalist]

Križ je s temi definicijami. To je tudi dokaz o nesposobnosti razuma, da se dokoplje do končnega spoznanja.

[AmonRaa]

Seveda, dokaj nepopolne. Potem se čudimo, da ni vse razumljivo.

 

Velikokrat se obrnem na referenčne spletne strani in tolmačim besede in njihov izvor. Skratka etimologija je zelo pomembna za pravilno razumevanje besed.

[Sprehajalec]

Defenicije ja.. Rečmo tale:

 

SSKJ: patetičen -čna -o prid. (e) pretirano navdušen, pretirano vznesen: patetičen govor; patetična

deklamacija / spregovoril je s patetičnim glasom; patetično vedenje / patetičen slog pisem / patetičen

človek

 

ANG--> SLO: pathetic [p**etik] adjective (~ally adverb) patetičen, čustven, ganljiv, pomilovanja vreden; vreden,

vznesen, slovesen; ~ fallacy pripisovanje človeških čustev naravi (drevju, soncu itd.)

 

P.S. Bom kdaj drugič kej odgovoru, zdle se mi ne da razmišlat

[alef]

Definicija duhovnosti iz slovarja knjižnega jezika:

 

duhóvnost -i ž () knjiž. 1. usmerjenost k nematerialnim vrednotam: pesem razodeva pesnikovo izrazito duhovnost; duhovnost umetnine // duševno, duhovno življenje človeka: pisatelj se je poglobil v človeka in njegovo duhovnost 2. v idealističnih filozofijah od telesa neodvisni, samostojni del človekovega bistva: duhovnost in materialnost človeka

 

Zdi se mi da so SSKJ sestavljali ljudje ki ne razumejo prav dobro življenja.

In drugih ljudi.

Definicije...

...in teoretiki...

Življenje je več kot nek slovar

Ne moreš ga zapreti v knjigo

[butl]

Oh, blagor vam.

 

K se mate cajt ukvarjat z duhovnostjo.

Jst se tud tko želim ukvarjat z duhovnostjo, pa nimam cajta sploh.

 

Evo, k sem u službi, se moram skoz trudit, da svoje delo opravljam kvalitetno, v rokih. Še dobr, da v svojem delu uživam. Poleg tega me sodelavci skoz nekej sprašujejo, mislm, kva bi jst naredu v njihovem primeru al pa, kva ne bi naredu. Jih je za razumet, sj, kdo pa dons nima problemov v zakonu al pa v partnerstvu, pa z otroci, pa tko, a ne da ja. Samo ni zmerej simpl človeku povedat, kako mislm, da sem sam odgovoren za svoje počutje, dejanja, misli, življenje skratka. Morš kr nekej vedet, met izkušenj veliko, sploh je pa vsak človek biser zase a ne in čist drugačen od druzga, pa enak. Ne bom reku, da ni naporno, je pa lepo, k čez cajt vidš veselega človeka, brez tistih bremen, ki so ga prej tiščala v tla.

Se prav, v službi nimam cajta za duhovnost.

 

Doma. Doma mi vzame cajt vzdrževanje zakona. Sj ne samo men, oba z ženo delava. Skoz se zavedam, da žena ni kr nekej samoumevnega, pol pazm, da ji ne počnem kej tacga, kar bi mene bolel, če bi mi ona delala, pol pazm, da ji delam kej tacga, kar bi blo men všeč, če bi mi ona delala. Velik se pogovarjava. Doma se je zmerej kej za pogovarjat. Tko, da ji povem svoje filinge brez očitkov, ona me pa posluša in skuša razumet, da so to moji filingi in da mam do njih vso pravico, pa čeprav se ne strinja z mano. In sevede tud ona pove svoje, jst pa jo poslušam enak. Da jo mam rad ji povem glihtko vsakič, k srce če. P čeprav ve, da jo mam rad, no ja, sj jst tud vem, da ma ona mene. Pol doma je cel kup vsakdanjih stvari za naredit, od kuhanja, pospravljanja, položnic, načrtovanja, hobijev in sevede vzgoje otrok a ne. No en je že šel od doma, en je pa še doma. Je kr naporno tud, morm rečt. Sploh kadar dela kej, za kar vem, da ni dobr, ker sem sam dal skoz. In mu takrat stat ob strani, ga sprejet tacga kt je, mu dat oporo brez očitkov. se zavedat kaj je njegova pot, ga met rad brez pogojevanja...ma, sj sami veste kako je to a ne da ja. Odtehta vse njegov smeh pol, k je tak, kt bi orehe stresal, pa dejstvo, da jemlje dom kt toplo gnezdo, pa da se pogovarja z nama, pa da nama reče, da naju ma rad.

 

Pol so pa še prijatelji, pa hobiji, pa sprehodi, pa knjige, vrt, dremež po kosilu. Aja, mačka tud ne smem pozabt. Hod za mano kt kuža. Rad me ma. Rajtam da zato, k mam tud jst njega.

 

In je konc dneva, no ni glih še konc. Z ženo se mava še zmerej rada tud tko, kt včasih. No pol je pa res konc dneva. Tud spat je treba mal a ne da ja.

 

Kako naj se še ukvarjam z duhovnostjo pol. Ni cajta zdej. Mrbit kdaj kasneje.

[Kabalist]

Se stirnjam. veliko nepotrebnega prerekanja je zgolj vsled uporabe različnih besed za isto stvar.

[Piko]

zanimivi ste, ni kaj

samo tako naprej fantje....

grem naprej kuhat vam verjetno drugi skuhajo pa operejo

Draga LIA!

Glih sem hotel nekaj pripomniti, pa sem našel eno dobrih definicij duhovnosti....

 

Mene duhovnost itak ne zanima. Bolj, ko se ukvarjam z duhovnostjo, bolj izgobljam stik z realnostjo (fizičnega) življenja. Ne da se živeti duhovno in ne živeti fizično. Da bi se nesorazmerno posvečal drugim 6 dimenzijam, veliko več kot 4 najotipljivejšim, bi bil odmik od fizične stvarnosti. Lahko, ja če duhovne spremembe vtkem v fizične, zato pa gredo eni za duhovnike ali v samostan itd. Prvo pa je treba živeti običajne 4 dimenzije...

Poleg tega pa mislim, da za duhovno prebujenost ne potrebuješ metrov knjig s področja ti. duhovnosti. Lahko tudi škoduje. Če naravnaš tok sprejemanja samo od zunaj vase, lahko zadušiš onega, ki izhaja iz sebe navzven, iz takoimenovane "enosti z..."

 

Piko Liko

 

P.P. Drugače pa je tudi likanje zame kar dobra duhovna vaja.

[AmonRaa]

Thats it!!

 

Prav tako sem pristaš življenskega nauka, knjige pa jemljem samo za poslastico. Definicijo duhovnosti sem prvič prečekiral ob prihodu v to temo. Pred tem me niti ni zanimala. Osebno prepoznam takorečeno duhovnost v življenju...in ne v knjigah, kjer je samo motanje okoli vroče kaše. To kar piše v knjiga, ima vsak v sebi in lahko prepozna vse povsod.

 

Ob pogledu na temo, sem se odločil, da malo poenostavim in izrazim svoje mnenje, ker nekateri preveč komplicirajo in ostalim ustvarjajo pomisleke. Bistvo je samo, da veš kako deluje tvoja misel(duh), ostalo so odprta vrata v svet.

 

Duhovnost je enako kot 1+1!

[AmonRaa]

Moram pa priznati, da prisegam na antično znanje duhovnosti. Takorekoč, prepoznavam iskrene misli, in realno duhovnost...To kar je danes v knjigah, je zgolj iskanje samega sebe...

 

Soglašam s tistimi, ki tolmačijo antično znanost, in jo nadgrajujejo. (gradijo na temeljih).

 

Ne soglašam pa z današnjimi pisci, ki komplicirajo duhovnost in ustvarjajo veliko novih poti in definicij...(več realnosti).

 

Realnost je samo ena...

[butl]