Če bi kdo komu rad kaj povedal ....

[aakhut]

Še kakšno zapoj prej, pa mogoče svetnik rataš.

 

tole bi se znal dobr slishat.... :palec:

recimo pr kakih priproshnjah:

"O, sveti PORNY.....blablabla.....PROSI ZA NAS!"

 

zlomk....tralala

[Pika Pikica]

:xx!: Ne mi več jamrat! :xx!:

[Kylie]

Trebuh me boli za umret, če bom umrl v cvetu starosti, naj še kle povem,

Rad vas imam, vse, tut Safeto

xsrcx

[doorwoman.p]

rada bi povedala sebi, da bo še vse v redu.. ko naenkrat končajo se poti in jih več ni, se pokažejo nove.. nove bodo prišle, slej ko prej, čeprav jih sedaj ne vidim.. vidim samo eno- ampak nedosegljivo zatorej to ni moja moja pot.. ne smem več upat nanjo.. vendar si sploh ne zaupam. pravijo mi.. SAJ BO.. kako veš? kako veš, da bo? vsi upajo na več stvari.. jaz samo samo na eno in če tega upanja ne bi imela, verjetno ne bi več čutila ničesar. ničesar ne bi bilo v meni.. samo strah?

sprejela sem že to, da gre za nekaj na kar ne morem vplivat.. usoda je to, nanjo ne morem vplivat. ampak ali bo kdaj ta zaljubljenost popustila.. mogoče usoda čaka, da prebolim do konca? takrat ne bom več rabila te poti.. in bom lahko začela hoditi po novi?

 

tok sem razmejena v sebi, še sama se ne razumem.. kako lahko čutim takšna različna čustva v sebi? k da bi bil vedno pms.. kako sem lahko srečna.. v svojem 'idealiziranem' upanju, v naslednjem trenutku pa mi je tako hudo.. da bi šla ven na dež se razjokat!

in še vedno se čutim krivo.. krivo, ker nisem opazila.. ker nisem tko pametna! verjetno bi naredila vse, da bi preprečla njegovo fazo.. ampak ali bi jo lahko? na to vprašanje nikoli ne bom dobila odgovora!! še vedno ne sprejmem, da je to tko.. da se taka stvar dogaja, zakaj ne vidim takega sveta? še vedno mislim, da se da vse rešit.. srce mi tko govori.

 

kdaj se bo to nehal? v tem trenutku nimam nobene volje, ker sem tko žalostna.. ko bom šla spat pa si bom predstavljala drugo skrajnost!! zato, da ne bom tko žalostna in bom lahko zaspala.. moje upanje, ki ni upanje, k gre za nedosegljivo varianto.. ampak ne.. jst upam!!! :xx!:

[klarus]

ne morem verjet res ne

 

zdej pa nižaš ceno...

 

mrš

[Antoninus]

vsi upajo na več stvari.. jaz samo samo na eno in če tega upanja ne bi imela, verjetno ne bi več čutila ničesar. ničesar ne bi bilo v meni.. samo strah?

Mene cel tvoj post precej spominja na neko mojo dogodivščino, zato domnevam, da je to vsaj delno podobna zadeva. Imel sem tudi eno samcato edino upanje in ko je umrlo, seveda po trdovratnem in bolečem boju, sem se počutil tako dobro, da se ne da opisati. Upanje res umre zadnje in tudi strah odnese s seboj.

[Larsy]

Današnja polna luna je bila zakon :D

[Antoninus]

Dobro pocutje potem, ko se ni bilo vec treba boriti za uresnicenje tega upanja? Konec strahu pred porazom in odtod mir?

 

Jaz pa lih, ko je konec upanja in je rezultat niente in ko ob-upam, se mi sele bolecina zacne.

Res pa, da je s koncem upanja tudi konec strahu, tako kot je blo pri tebi

Saj sva že v eni drugi temi tole obdelovala, da se ne bom ponavljal.

[Antoninus]

Meni se pa zdi da sta si najmanj dvakrat dve osebi na tem forumu postale mal všeč

Zdaj bomo pa vsi ugibali kdo sta. Zdaj moraš biti pazljiv, kajti ko se gre za takšne reči so tu na forumu odlični algebristi. Potrebujejo samo eno najmanjše znano dejstvo iz katerega nato izpeljejo vse podatke od imen do številke gat.

[ardent]

Ej ti, SPRAZNI inbox, ker ti ne morem poslati sporočila!!!!!

[nataly]

-da me danes boli glava,

-da se mi sploh ne da brati Umberta Eca

-da se začela smučarska sezona

-da nočem verjet in si zatiskam oči pred očitnim dejstvom - ampak smo vsi krvavi pod kožo, pa jo celo razumem...samo za božjo voljo ne tiščat mene zraven pa mojo deco:I))) delaj kaj hočeš, samo nas pusti pa pri miru x!x

[Kaur]

Dragi tast!

 

Prosim, ce nehas bit tak gnoj do svojega sina! Dej ze dojam enkrat, da ga s svojimi gnilimi scenami prizadanes in da se clovek res trudi, da bi se enkrat pa mogoce vsaj mal postekala!!! Zaradi vsega tega trpi tudi moja veza....

 

Dost bo pocasi tega, ok???

 

Drgac ti pa zelim fajno starost, k ce bos tkole delu naprej, vrjem da jo bos sam zivu. K te bo tamau na klin ubesu kuj k nau meu vec koristi od tebe.... Tavelzga pa ne jebes

 

Pejt u ku*ac!

[Skrivnostt]

Ob njemu se počutim tako majhno in nepomembno.

[doorwoman.p]

Ob njemu se počutim tako majhno in nepomembno.

 

mogoče mu preveč dovoliš, da ti da takšen občutek..

[Pika Pikica]

Res te ne štekam.

[Pika Pikica]

kolk

zajeban

dan

:xx!:

[Antoninus]

Nekoga bi rad rahlo okaral, ker se je 100% zmotil pri interpretaciji, pa nimam srca za to in še pleše se mi.

http://www.animationplayhouse.com/dancin_lepro.gif

Iz ljubezni se lahko odpovemo argumentaciji in se predamo smešnim gibom.

[mia4aerobics]

kok si pa ti moj

jupiiiiiii!

 

[mia4aerobics]

thnx pikica

 

...

zdej čist štekam ljudi, ki majo kako bolezen, s katero se borijo dolga leta in potem rečejo - ne morem več.

s to razliko, da se jaz s svojo nisem nikol soočala oz. seveda sem se, vsak dan, sej ni druge; pač pa se nisem s tem borila, še bolje rečeno, nikol nisem nardila nič, da bi bilo kej boljš... sej sprva še najmanjšga pojma nisem imela kako pa kaj, ampak čez neki let sem zvedla, to lahk pomaga, pa uno pa tretje... sam klinc, ko je blo pretežko kej mignit najlažje je pač vtaknt glavo v pesek, pa pol kr ne vidš valjarja, ki te bo zgazil, to pa itak pomen, da ga ni

sm bila pravi človekoljub , pa se ukvarjala z vsem in vsemi, razn s sabo. pa stalno se delat, oh i`m so happy pa taf in vse... kr itak noben ne sme videt, da sm sam en mali človek, ki ma probleme. čist preveč občutljiva, pa sm jasno morala nardit en zid, ki naj bi me "varoval"; itak sm sam to dosegla, da sm folk potislna stran od mene. vse za to, da mi ne bi kdo povzročal kakih bolečin, sam ti hudič, nobenga ni blo zraven, bolelo me ni pa nč manj.

pol se je od bog ve kod vzel neki princ na belem konju, in skupaj sva odjahala v sončni zahod ter živela srečno do konca najinih dni.

mislim, jao, kako razmerje. polno laganja pa teženja, pa tud zmlatila sva se vsake tolk. mah ne bom se spuščala v podrobnosti tle, kr nism sam jst....

....

vsake tolk me prime pa začnem neki tuhtat 100 na uro, pa si mislim, jebemti pa to morm nekam napisat, da dam iz sebe. in se lotim, pa nkol ne končam....ker mi prsti ne dohitevajo misli, potem se mi zdi pa že itak brezveze karkoli pisat, kr pač je že mimo.... medtem ko jaz še vedno pišem o marjeticah, sm v mislih že obdelala že trobentice pa vijolice in sm trenutno pri ivanjščicah.... kdo bi pol hodu nazaj, razmišljat kaj sm prej mislila... mater kok pa nakladam. pač ni več tiste spontanosti, brez tega mi pa ni za pisat. (pa kok sm se čudila enmu tipu, ki je vedno, ko je kaj govoril, začel z eno temo, pa kr na sredi preskočil na drugo, pa spet, in končal čist nekje na desetem koncu. zgleda, da sm se od njega nalezla. pa mu bom morala to pokazat, kr ma rad tako zmedeno kaotično pisanje ).

 

ok point vsega tega, kar sm mislna napisat (pa ne bom, ker mi je že "ušlo", zato tist vstavek tam o trobenticah ipd...), je v tem, da sm končno zares, ma res čist zares pogruntala, da je moj lajf odvisn sam od mene (ja, vem da mi je pozno užgalo, ne se smejat )... ampak. se mi po vseh teh pizdarijah ne da več.

sn vrgla puško v koruzo

 

 

zdej bos sele zacela streljat, kaki vrgla pusko v koruzo?!

sam na bolje ti gre!

[vilamalina]

thnx pikica

 

...

zdej čist štekam ljudi, ki majo kako bolezen, s katero se borijo dolga leta in potem rečejo - ne morem več.

s to razliko, da se jaz s svojo nisem nikol soočala oz. seveda sem se, vsak dan, sej ni druge; pač pa se nisem s tem borila, še bolje rečeno, nikol nisem nardila nič, da bi bilo kej boljš... sej sprva še najmanjšga pojma nisem imela kako pa kaj, ampak čez neki let sem zvedla, to lahk pomaga, pa uno pa tretje... sam klinc, ko je blo pretežko kej mignit najlažje je pač vtaknt glavo v pesek, pa pol kr ne vidš valjarja, ki te bo zgazil, to pa itak pomen, da ga ni

sm bila pravi človekoljub , pa se ukvarjala z vsem in vsemi, razn s sabo. pa stalno se delat, oh i`m so happy pa taf in vse... kr itak noben ne sme videt, da sm sam en mali človek, ki ma probleme. čist preveč občutljiva, pa sm jasno morala nardit en zid, ki naj bi me "varoval"; itak sm sam to dosegla, da sm folk potislna stran od mene. vse za to, da mi ne bi kdo povzročal kakih bolečin, sam ti hudič, nobenga ni blo zraven, bolelo me ni pa nč manj.

pol se je od bog ve kod vzel neki princ na belem konju, in skupaj sva odjahala v sončni zahod ter živela srečno do konca najinih dni.

mislim, jao, kako razmerje. polno laganja pa teženja, pa tud zmlatila sva se vsake tolk. mah ne bom se spuščala v podrobnosti tle, kr nism sam jst....

....

vsake tolk me prime pa začnem neki tuhtat 100 na uro, pa si mislim, jebemti pa to morm nekam napisat, da dam iz sebe. in se lotim, pa nkol ne končam....ker mi prsti ne dohitevajo misli, potem se mi zdi pa že itak brezveze karkoli pisat, kr pač je že mimo.... medtem ko jaz še vedno pišem o marjeticah, sm v mislih že obdelala že trobentice pa vijolice in sm trenutno pri ivanjščicah.... kdo bi pol hodu nazaj, razmišljat kaj sm prej mislila... mater kok pa nakladam. pač ni več tiste spontanosti, brez tega mi pa ni za pisat. (pa kok sm se čudila enmu tipu, ki je vedno, ko je kaj govoril, začel z eno temo, pa kr na sredi preskočil na drugo, pa spet, in končal čist nekje na desetem koncu. zgleda, da sm se od njega nalezla. pa mu bom morala to pokazat, kr ma rad tako zmedeno kaotično pisanje ).

 

ok point vsega tega, kar sm mislna napisat (pa ne bom, ker mi je že "ušlo", zato tist vstavek tam o trobenticah ipd...), je v tem, da sm končno zares, ma res čist zares pogruntala, da je moj lajf odvisn sam od mene (ja, vem da mi je pozno užgalo, ne se smejat )... ampak. se mi po vseh teh pizdarijah ne da več.

sn vrgla puško v koruzo

meni je pa tole seglo nekam, kamorkoli stvari pač sežejo.

in bi se lahko podpisala pod kar nekaj misli, kar je redko pri meni.

sicer se mi zdi, da si takšna, ki ne potrebuje odobravanja, pa vseeno... saj s kolom po glavi me pa gotovo ne boš, ane?

[Pika Pikica]

Mačka, če te je kej v tolažbo, si tok ubrisana, k jst...s tem preskakovanjem predvsem.

Pa tud tist, da si ti najbl pomembna in da si to šele zdej poštekala, mi je ful bliz. Čeprov, jst še ne morm 100% rečt, da sm res poštekala.

Ni hudič, da nama ne rata 1x.

[doorwoman.p]

ja.. spoznanje vzemi kot odrešilno!! takšni trenutki, ko nekaj spoznamo, pridejo ponavadi prepozno.. ampak tudi takrat ko jih lahko prenesemo! na ta način nam je lažje.. poglej svoje izkušnje nazaj in presodi kaj boš naredila..

 

vso srečo.. in sreča je v tebi!

[Larsy]

Hotela sem še...

[Pika Pikica]

K ti bo dopizdlo, boš nardila rez. In enkrat ti bo.

Smiliš se lohk sama seb, ampak tko, par urc, pol se pa pobrat in it dalje.

Odlašamo pa vsi po vrst...dokler ne vidmo, da se na ta način ne bo nič samo od sebe nardilo al premaknlo na boljše...pol pa spet neki sami nardimo.

 

Dela mamo pa do smrti zadost, pa še pol... Nimaš kej.

[Antoninus]

pisala sm zase pač, kr mi je tko še najlažji ven dat

Tle vsi pišemo samo zase. Dobrodošla.