Če bi kdo komu rad kaj povedal ....

[Aeval]

Pa ja, prav smešno je (čeprav ni!), ko prideš to tega, da so počutiš ko totalna budala, kot da prav nič nič ne razumeš, kar se ti pove, samo bebasto še gledaš, celo pomisliš, da če si zrel za kakšno ustanovo ...

potem se ti isto zgodi, ko skušaš sam kaj razložiti in se spet počutiš ko budalo, ko si misliš, da si spet povsem nesposoben razložiti vseeno "prebavljive" stvari in ob tem se še udeleženi počuti povsem isto, ker ne razume niti besede ...

 

... ampak če se uspeta nekako umiriti, si zaupati ...

potem se tudi take stvari odmežlajo.

Če si prepričan, da to hočeš, gre.

Ne gre več, ko ugotoviš, da ne zmoreš, da imaš dovolj.

 

No, ne bom več o tem

Bo, če je želja.

Če zaupaš, potem greš lahko tudi po temi nekaj časa, kot si rekla.

In če je v bistvu to tisto najhujše ...

 

 

 

Lepo bodi!

[Marsa]

Hvala, enako!

 

(in tudi hvala za tvoje misli, si mi pomagala... )

[zalaya]

... zakaj si kdo želi in se trudi spremeniti popolnoma vse na kom drugem?

čemu si preprosto ne izbere takih, ki so njemu bolj kompatibilni, bližje njegovim predstavam, merilom in željam??

 

 

Vprašanje za Nobelovo nagrado, oziroma odgovor nanj! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/SHOCK.gif

 

Ne vem, verjetno je lažje "pametovati" drugim kaj je pri njih vse narobe, kot se pogledati v ogledalo in si priznati svoje slabosti in napake. Tako priznanje - ozaveščanje - pač zahteva, da začneš zadeve popravljati pri sebi http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg, kar je pa dosti bolj zahtevno in težko kot drugemu s prstom kazati kaj je narobe z njim. Pa še sam izpadeš bolj brezhiben... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

 

 

[Marsa]

ja, se strinjam.

 

ampak recimo da ima ta, ki vidi ful 'napak', prav (pač iz svojega zornega kota).

skratka recimo da imaš te napake. ene so res moteče in pač, se je fajn trudit da se malo vsaj ublažijo recimo.

ene stvari pa sploh niso nujne napake kot take, lahko so pač tvoj značaj, lahko samo tvoje posebnosti.

lahko je ravno to tisto, kar te dela najbolj pristnega, najbolj tebe....

 

ja, sprejemat je težko včasih, odvisno pa tudi, za kaj oz. kakšne odnose gre.

[zalaya]

Ja, čudni smo ljudje....

 

Pa tudi sprejemati brezpogojno je težko, včasih. Bog ve zakaj. In kaj nas sili, da non stop tiščimo nos tja kamor ni nujno.

 

Tako ti bom rekla. Če se le lahko se umakni in pusti tistega kritika, ali bolje rečeno nergača naj nerga sam s sabo. Vem, da je to dostikrat težko ali celo neizvedljivo. a vseeno se poskusi vsaj malo umknit in se zaščitit. Če te nekdo ni sposoben sprejeti takšne kot si, potem ni vreden, da se z njim obremenjuješ in zgubljaš energijo. Včasih je potrebno potegnit črto in postavit mejo in ponavadi se odnos kaj kmalu postavi na pravo mesti v zadovoljstvo obeh.

[butl]

Fajn ste pisal in razlagal http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Všeč

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Marsa]

... Tako ti bom rekla. Če se le lahko se umakni in pusti tistega kritika, ali bolje rečeno nergača naj nerga sam s sabo. Vem, da je to dostikrat težko ali celo neizvedljivo. a vseeno se poskusi vsaj malo umknit in se zaščitit. Če te nekdo ni sposoben sprejeti takšne kot si, potem ni vreden, da se z njim obremenjuješ in zgubljaš energijo. Včasih je potrebno potegnit črto in postavit mejo in ponavadi se odnos kaj kmalu postavi na pravo mesti v zadovoljstvo obeh.

Najbrž imaš prav, ja.

 

Hvala tudi tebi za tvoje misli, tudi tvoje so mi pomagale.

[butl]

Najbrž imaš prav, ja.

 

Hvala tudi tebi za tvoje misli, tudi tvoje so mi pomagale. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/smile.gif

 

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg

 

Lohk pa vprašaš nergača, mislm, kva ga tko boli, da si kt si in, kva bi mel on od tega, če bi bla, kt on hoče in../kar je najbližje in tud srž a ne/, kdo je njega kt mejhnega tko enako poskušal spreminjat kt on tebe in kako se je ob tem on počutu.

 

Če se ti da, a ne.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Marsa]

Hvala Butl, dobrodošla je tudi kakšna moška misel.

Ja, sej vedno skušam iz vseh kotov gledat, pa se ponavadi potem samo zaplezam v glavi, ravno to je začaran krog, preveč sem pol v glavi in pol človek ne more bit sproščen...

kot da bi riba nenadoma v vodi med plavanjem ugotavljala, ali sploh pravzaprav še zna plavati? in bi se obremenjevala z vsakim posameznim zamahom/plavom.

 

itak pa jaz navadno nase vzamem vse (ker pač imam samorefleksijo in sem precej samokritična in skušam bit poštena), pa pol razmišljam, sej to in to ima pa ta in ta pa v bistvu prav... in tko... to pa tudi ni dobro...

ampak finta je, da se jaz ne morem počutit dobro, če preprosto potlačim to (in zdaj nisem v fazi, da bi si preprosto rekla, z umom, zdaj moraš pa narediti tako in tako).... pač ko sem sredi oceana, ne morem izskočit iz morja pol več... moram na obalo nazaj al pa na drugo priplavat.

 

od nekdaj pa nisem dobro delala na take sorte 'spodbude': 'slabo plavaš! tule nisi dovolj dobro tega in tega naredila! ali - jaz bi pa to raje tako, ali - jaz bi pa to storil/a tako, dajmo dajmo!' in takšno...

ampak na: 'lepo plavaš, všeč mi je tvoje plavanje.'

potem je tudi moja *odgovornost*, da to 'upravičim'.

(da bo to tudi resnica)

 

kdo je njega kt mejhnega tko enako poskušal spreminjat kt on tebe in kako se je ob tem on počutu.

ja, t(akšn)ole...

 

no pogosto dejansko počnemo stvari, ki so nas kot majhne ful motile, če so jih počeli nam...

ampak se ful da veliko od tega stransformirati...(meni je v večih situacijah -recimo pri vzgoji tamalega- uspelo)

 

skratka žal res prevečkrat počnemo nezavedno točno to, kar so nam počeli in česar ne maramo.

[butl]

Samorefleksija je fajn /in glih tolk zagamana kt odpuščanje in brezpogojno sprejemanje in glih tko samo posledica/, ker ti omogoča, da razločiš...ja, to je moje...ne, to pa ni moje, to je pa tvoje.

 

Ker...nimaš samo ti...tud on ima.

 

Podzavest je pa carica, mislm, velik močnejša v svojem delovanju in prodornosti, kt mislimo. Kar ni čudn. Deluje kt flipflop: nevarno/ni nevarno. To sta pa tolk huda imperativa, da ma zavest zlo mal šans. Kar se opaz. Ko mislimo, da smo pa že predelal, mora bit samo mal blj naporna situacija in evo, podzavest spet hara.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Marsa]

Ko mislimo, da smo pa že predelal, mora bit samo mal blj naporna situacija in evo, podzavest spet hara.

to je res. ne mroeš verjet, ker si pač že predelal (ene stvari se zdijo da si jih res, recimo starši-otroci, pa so potem posebne okoliščine in situacije, ko spet kaj ven udari in potem se, če drugega ne, že spet te 'vloge' nekako vzpostavijo in porazdelijo...).

 

....

 

drugače pa ko sem rekla, da ničesar ne razumem.

No, bistvo že razumem.

... lahko samo sprejmem ka(ko)r je. Kar pa že počnem.

[Marsa]

še tole...

... v bistvu se mi zdi, da ne glede na 'nasprotja, ki se privlačijo', da le mora biti več tega kompatibilnega, tako da menim, da je najbolje, da se med sabo družijo taki, ki imajo podobne želje in predstave o odnosih, svetu, življenju, ljubezni.

Drugače se oba oz. vsi v odnosu počutita/počutijo slabo...

lahko gre za na prvi pogled ne tako pomembne zadeve, ki pa so še kako pomembne.

Kot na primer, da sta si dva všeč, se imata rada, vendar eden od njiju si želi otroke in (recimo celo številno) družino, drugi pa ne.

Nič ni narobe s tem, če si nekdo želi otroke, kot tudi ne, če si jih nekdo ne želi.

Vendar je bolje, da se najdeš v modelu, ki tebi bolj ustreza.

Nihče ni za to kriv ali kaj drugega... preprosto imata drugačne načrte, želje in si želita drugačen model odnosa.

modelov odnosov je toliko, kolikor je parov oz. tovrstnih skupnosti, a navadno si vsi bolj ali manj in v osnovi želijo/želimo zelo podobno.

smo si pa zelo različni; eni potrebujejo sodelavca, sogovornika, soplesalca, učitelja, učenca, mamo, očeta, ljubimca, prijatelja, ... tandem, duet, orkester, individualno, drugi skupinsko terapijo in tako dalje.

različno smo narejeni.

če si nekdo želi bivati v komuni oz. podobni skupnosti, je najbolj dbest, da se poveže s takšnimi ljudmi, da to lahko izpolni.

tisti, ki pa želijo zasebnejši partnerski odnos, pa si navadno poiščejo oz. najdejo takšne, s podobnimi predstavami in željami.

in tako dalje...

 

treba se je obračat k sreči, življenje pa je zelo kratko.

[gold]

Dostikrat je lahko partner tvoje ogledalo.

[Marsa]

ja, največkrat je.

[Larisa22]

Marsa, učer sm se pa nate spomnla k sm bla u centru, pa mi je blo žou k nism mela nobenga tvojga kontakta, bi te blo prou fajn spoznat u živo, k si res facahttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

 

[Marsa]

a tko, tenx!, ... ja, okej, sej se bomo kdaj spoznali, zakaj pa ne. ti bom dala cifro.

samo nisem neka faca, v resnici sem čist navadna pa taka.

[Larisa22]

kulhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif kokr sm te uspela spoznat po postih mi deluješ full uredu ženskahttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Marsa]

tenx.

no ja, saj res nisem tako slaba.

 

ti si meni tudi zelo fajn, všeč mi je tvoja živost in pozitivna energija.

[Larisa22]

Marsa, hvalahttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[viyola]

Včasih se nas polasti občutek žalost, ki ga ne moremo obvladovati..Spoznamo, da je čarobni trenutek tistega dne že minil, mi pa nismo ničesar storili. Tedaj življenje skrije svojo čarobnost in umetnost..

Prisluhniti moramo otroku, ki še vedno živi v nas. Otrok ve za čarobne trenutke. Njegov jok lahko zadušimo, a nikakor ne moremo utišati njegovega glasu. ..

Če se ne rojevamo znova in znova, če vselej znova ne gledamo na življenj z otroško nedolžnostjo in navdušenjem, nima več smisla živeti..

Več načinov je, kako ubiti samega sebe. ...

Bodimo pozorni, kar nam govori otrok, ki ga varujemo v svojih prsih. Nikar se ga ne sramujmo. Ne pustimo, da bi se česarkoli bal, zakaj tako sam je in skoraj nikoli uslišan.

Otrok ve, da je današnji dan drugačen od jutrišnjega.

Storimo, da se bo spet počutil ljubljenega. Uslišimo njegove želje, pa čeprav to pomeni, da moramo kdaj pa kdaj storiti kaj, česar nismo vajeni. Pa četudi se zdi to neumno vsem ostalim..

Če bomo prisluhnili otroku, ki ga varujemo v svojih prsih, nam bodo oči spet zasijale.

Če ne izgubimo stika z otrokom v sebi, ne bomo izgubili stika z življenjem..

(Paulo Coelho)

[Marsa]

lepe misli...

 

o tem sem tudi sama razmišljala, a nekako nisem *zmogla* te lahkotnosti in veselja... pač saj otrok se pa tudi zjoka itd. tudi na tak način se je kul poslušat, imet stik s sabo... če imaš vsaj mal humorja, si potem pravzaprav samodejno hitro preklopljen.

[viyola]

Paulo Coelho ima čudovite knjige..seveda se otrok v tebi/meni zjoka..

najbolj žalosten pa je otrok, ki joče v tistih, ki so ga ubili v sebi,

pa se tega prepozno zavedo..da so šli skozi življenje preveč togo..

se podjarmili nekim pravilom..premišljujem..zadnje čase se vedno bolj zavem,

da živim srečno življenje..in sem hvaležna ..tudi otrklu v meni..ker kakšen dan..

ali vedno bolj pogosto ne jemljem življenje več tako hudo resno..

pa ne vem..mislim, da šele začenjam živeti..svoje življenje http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[viyola]

Čudež življenja lahkopovsem doumemo le tedaj, ko pustimo, da se dogodi to, česar ne pričakujemo.

Sleherni dan nam Bog s soncem podari tudi trenutek, v katerem je je mogoče spremeniti vse tisto, kar nam krati srečo.......Včasih je sreča blagoslov, a največkrat osvojitev..Čarobni trenutek dneva nam pomaga, da se spremenimo, primora nas, da pričnemo iskati svoje sanje. Trpeli bomo, preživljali težke trenutke, se srečevali z mnogimi razičaranji. A vse je minljivo in ne oušča sledov. In v prihodnosti se bomo vsega spominjali polni vere in ponosa.Gorje tistemu, ki si ni drznil tvegati. morda nikdar ne bo razočaran, nikdar prizadet, morda nikoli ne bo trpel, kot trpijo tisti, ki sanjajo in sledijo svojim sanjam. ..A ko se ozre na svoje življenje, zakaj vedno se oziramo, bo zaslišal svoje srce, ki mu bo govorilo..;" Kaj si storil s čudeži, ki jih je Bog posejal po tvojih dnevih? Kaj si naredil s talenti, ki ti jih he zaupal tvoj učitelj?...

(Coelho)

[Marsa]

Fajn.

 

se je treba mal sprostit pa razvedrit.

 

...

 

se mi pa zdi, da je malo popustil Lunin vpliv, kolikor ga je kdo pač čutil.

Jaz sicer dolgo nisem mogla zaspati, ampak mi je blo kul, sem bla v enem takem *lebdečem stanju*, čisto nasprotje od enih parih noči zdaj zadnjih.

Potem sem šele proti jutru zaspala in pol nekaj časa spala kot top.

Bila sem tudi že zunaj prej pa se je dalo celo dihat.

 

 

Lep dan vsem! xrosex

[Cookie]

ful mi gre vse na živc (razen Razbojnika), še najbolj mi gre na živc lastna prepirljivost (tole bo ena dolgoooootrajna luna), mal preveč se kregam zadnje cajte.

 

Dans se je Pesjanka potepla iz zaprtega in ograjenega območja matr ji in se je pol prov hinavsko pohulila nazaj, nisem mela niti volje, da jo kaznujem in sem jo samo priklenila na flexi vrvico.

Že lansko leto sem nabavila (takrat je z begosumnim obnašanjem začela) kovinsko spiralo, ki jo zašraufaš v zemljo, čez obroček pa pripneš flexi vrvico (tj ena pasja reč), pa ima pol radij 5m, pa še zapleta se ne, ker se tist obroček tko fajn vrti. In si lah sama izbere al hoče ležat v senci al na soncu (moja se rada sonči). No, šele letos sem začela to spiralo uporabljat, ker moram tut kej narest na vrtu-trati-sadovnjaku in ne morm skos animirat Pesjanke (kadar ne animiram RAzbojnika, jasno).

Jo mam na sumu, da se je spoprijateljila s hudim pesom, ki bi ji še pol leta nazaj odgriznil glavo ker smo preiskali čist vsak grm(iček), pogledali vsak vogal, vežico, prebrodli smo rečico (mhm, plava in to ful dobr), pa je nismo našli, dokler se ni Njena Gnada odločila za vrnitev (pomoje je bla mal tut lačna, pa vidla me je v hišo it).

 

Eh, kaj to pišem tuky, bi mogla v dnevnik

 

pol bom pa še tuky povedla, da sm ravnokar požrla corn flakes z riževim mlekom, zdej grem pa spat.