Če bi kdo komu rad kaj povedal ....

[Marsa]

Lepe misli (in pogovor), lepo da tako čutita in da sta sami sočutni.

 

Mislim, da sama kar premorem sočutje.

Nikogar ne sovražim, tudi če ga ne razumem.

 

Če se mi pa nekdo vrine v trgovini, pa ne skušam iskati njegovih ozadij al pa tega, kako trpi, ampak mi gre tisti hip seveda na živce (kar pa še ne pomeni, da ga sovražim).

 

Kot sta rekli, vsakdo ima svoje filme, vzorce in furke.

[Marsa]

.....

 

bila sem v nekakšnem *nesporazumu* z eno osebo, pa me zelo veseli, da sva zdaj končno *razčistili* in da se zdaj razumeva. ... seveda jo imam rada in vse je v redu, nadvse želim, da se ima max lepo in da doseže in uresniči vse želje. Od mene ima vso ljubezen in podporo; pravzaprav točno to, kar si želi.

hvala ji za vse.

[mayita]

S tem zadnjim citatom se strinjam.

 

S čutili ne moreš čutiti, vid, sluh.. so le receptorji zunanjih dražljajev, kot tv sprejemnik brez signala

Vidiš ti tudi praviš, da znaš čutiti, mislim, da nimaš kaj znati, ali čutiš nekaj, ali pa ne. Če mi nekdo reče koza zabita mi bo verjetno prvi trenutek neprijetno, razen če bom kakšne posebne volje ali pijana in se mu bom le smejala, nekdo drug pa to ne bo vzel niti malo osebno, kot praviš, seveda bi meni tudi bilo v redu biti takšna.

Nasprotuješ si v trditvah, enkrat praviš, da je sočutje to, da čutiš to kar drugi čuti, drugič praviš, da to pomeni, da ga razumeš in nimaš v sebi čustvenih reakcij.

Mislim, da sočutje ni nekaj, kar se bi odločil, saj tudi sama praviš, da ni najbolje reči moram imeti rad in podobno in zatreti čustva. Eno je odreagirati, drugo pa kar čutiš v sebi.

 

"torej hočeš reči, če mu bo žal ga boš sprejela in če mu ne bo žal ga boš pa sovražila,tukaj si sama delaš probleme"

Se strinjam, da bi sebi delala probleme in drugim okrog mene. Še enkrat isto, jaz se ne bom odločila, kako bom čutila v sebi. Ker se ne morem. In pišem na splošno. Nekaterih stvari ljudje nikoli ne prebolijo, kar jim je nekdo naredil. Po vsem svetu, karkoli. Seveda je najbolje to preboleti in dejansko to nima zveze s tem človekom. Ampak, ker tako doživljamo, da nam je nekdo nekaj naredil, se še vedno oziramo za tem človekom, se sprašujemo kakšen je, kaj je drugim naredil, kaj počne, se sprašujemo, kako je lahko to naredil, ali bo spet naredil, kako lahko nekdo tako čuti, kaj se mu plete po glavi ....

tebe citiram: "apmak tako zares spoznaš sočloveka"

 

Zdaj še enkrat berem ta zgornji citat o sočutju Sočutje je Zavest izražena skozi tvoja dejanja in besede

Torej, tudi besede so v bistvu dejanja in tukaj govori predvsem o dejanjih torej, o zunanjem odzivu. Tukaj pa lahko spet hitro prideš do tega: "kako boš odreagirala joj ne smem biti jezna, čeprav si, vse ljudi moram imeti rada, čeprav ga v danem trenutku sovražiš. torej kam to pripelje laganje samemu sebi.in boš mogoče zaradi tega slabe volje še eno uro."

Zdaj pa nisem več prepričana, da se strinjam.

 

 

prvo kot prvo treba je živeti v sedanjosti in ne v preteklosti, zato pa partnerski odnosi, vsi odnosi človek s človekom,tako trpijo a veš da ponavadi odregairamo na dogodke iz preteklosti in ne iz sedanjosti, ker ne moremo preboleti ker ne spustimo ker kot ti praviš rabimo veliko časa......

seveda se lahko ti odločiš kaj boš čutila, ok ,seveda, če se zavedaš.

saj glih to pravim, vsi imamo neke čudne predtave kako moramo odreagirati na določene situacije, saj nas tako učijo a ne????? zakaj moraš odreagirati, ne pravim da moraš biti robot, ampak se zavedati potlej pa se odločiš .

seveda človeka najbolje spoznaš, ko notri ne daješ nekih predstav ki so nam že v vgrajene skozi inštitucije. če se ga zavedaš kot človeka ga lahko spoznaš. če boš pa ti v človeku videla recimo drogeraša ali pijanca ali posiljevalca a ga boš sploh želela spoznati, verjetno ne?kajti družba nam nareka da so to slabi ljudje noben se ne vpraša kako so ti ljudje ratali taki?

zakaj ti bo prvi trenutek neprijetno če ti nekdo reče koza zabita, ker so ti to vcepili v glavo.jezen moraš biti če te nekdo zmerja, zakaj že?

vsi smo hodeči programi in tudi odreagiramo tako kot nam družba narekuje, če odreagiraš malo Drugače si že čuden.

poglej, si ne nasprotujem, poglej, ko lahko čutiš ali se zavedaš kaj drugi čuti,ga spoznavaš in ga razumeš zakaj je to storilin ga potlej tudi težko obsojaš.poglej veliko ljudi ima naporno službo in neki dan imajo zelo stresno situacijo avtomatsko boš imela zoprn glas ko prideš domov čeprav oni ne vedo kaj se je dogajalo v službi.

ta zadnji odstavek je to da družba ne more vedeti kaj ti podoživljaš v danem trenutku narekuje pa ti kako moraš odreagirati. to je začetek spoznavanja. treba je biti iskren, ne pravim da moramo biti roboti če si žalosten jokaj, ampak jokaj zaradi sebe in ne zato ker to družba narekuje, če si jezen bodi takrat ko to čutiš in ne takrat ko bi ˝moral ˝biti.

ko se začenjaš tega zavedati počasi spoznaš da v bistvu so to samo nalepke ki nam jih določa družba in na koncu vidiš svet čisto drugače.

poglej vsi nam govorijo ljubezen ljubezen, kakšna mora biti kakšni so standrti noben pa ne govri o sovraštvu kako nastene????noben ne govri o zavedanosti. samo ljubezen,ljubezen in potlej imamo uboje zaradi ljubezni, vojne .....

ne vem če me razumeš ne znam povedati žal....

[Marsa]

pač normalno da reagiramo, da ne reagiramo in tako dalje.

 

In če nekdo ne sprejme in ne razume in ne sočuti s posiljevalcem, kaj pa zdaj?

Fino, da ti čutiš sočutje do 'posiljevalca' in da ga nisi zasovražila in tako dalje. Tudi jaz ga nisem.

 

Meni se ne zdi tolk bistveno razumeti (z umom), ker delujem bolj s srcem (kot z umom). In če že začutim, pravzaprav sploh ne rabim več tako zelo nujno razumeti. Ker razumem na drugih ravneh... Tista morda za nekoga tako pomembna podrobnost morda meni nič novega ne utemleji, ne pojasni, ne spremeni.

Vseeno pomaga kdaj kaj tudi razumeti, saj če drugega ne, mi je všeč, če imam te zadeve pri sebi vsaj približno na valovni.

 

Je pa res, da sem sama bolj praktik kot teoretik, kar se tiče enih stvari.

Boga raje doživljam kot se o njem pogovarjam (in raje z njim, kot pa z drugimi o njem), prav tako pa je še s katerimi drugimi stvarmi.

[mayita]

pač normalno da reagiramo, da ne reagiramo in tako dalje.

 

In če nekdo ne sprejme in ne razume in ne sočuti s posiljevalcem, kaj pa zdaj?

Fino, da ti čutiš sočutje do 'posiljevalca' in da ga nisi zasovražila in tako dalje. Tudi jaz ga nisem.

 

Meni se ne zdi tolk bistveno razumeti (z umom), ker delujem bolj s srcem (kot z umom). In če že začutim, pravzaprav sploh ne rabim več tako zelo nujno razumeti. Ker razumem na drugih ravneh... Tista morda za nekoga tako pomembna podrobnost morda meni nič novega ne utemleji, ne pojasni, ne spremeni.

Vseeno pomaga kdaj kaj tudi razumeti, saj če drugega ne, mi je všeč, če imam te zadeve pri sebi vsaj približno na valovni.

 

Je pa res, da sem sama bolj praktik kot teoretik, kar se tiče enih stvari.

Boga raje doživljam kot se o njem pogovarjam (in raje z njim, kot pa z drugimi o njem), prav tako pa je še s katerimi drugimi stvarmi.

 

 

ko je človek užaljen s čim deluje? s srcem ali umom?

[Marsa]

užaljen?

hm.

če je užaljen, potem je to z umom.

[Cookie]

užaljen?

hm.

če je užaljen, potem je to z umom.

khmmm, misliš z Egom

[Silvija]

užaljen?

hm.

če je užaljen, potem je to z umom.

 

E, da slišim ta odgovor... Trenutno sem užaljena in žalostna... počutim se, kot da je užaljeno srce, torej čustva. Ali pa že vse mešam. Mogoče srce ve tapravo, pa je sedež čustev nekje drugje? V tej situaciji mi pa ravno razum in logika pravi, da situacija mora biti takšna kot je, da je prav kot je, da razumem zakaj...nekaj v meni pa protestira in ne more sprejeti :xx!:

 

khmmm, misliš z Egom

 

Istočasno sva pisali. Užaljenost bi tudi jaz najbolj pripisala Egu. Kaj pa žalost?

[Marsa]

ja, užaljen je ego, prizadeto je pa srce.

[Cookie]

 

Istočasno sva pisali. Užaljenost bi tudi jaz najbolj pripisala Egu. Kaj pa žalost?

 

 

ja, užaljen je ego, prizadeto je pa srce.

maaaa, ne vem, če je srce lah prizadeto - v čustvenem smislu seveda. Ker srce pozna samo Ljubezen. Žalost bi jaz kam drugam dala, prej h Egu, kot h srcu.

 

Drgač pa sm mela jst žalosti ohohooooo v sebi, bi se lah skos jokala, pa sem se pred leti odločila, da jst žalostna NE bom več

No, dost pomaga, če od nikogar/ničesar nič ne pričakuješ (kar je težko ) pa da se zavedaš, da se sam rodiš in sam umreš. In če si sam na ta dva "težka" izziva, pol boš shendlal tut tist vmes. No, pa Zavedanje, da si ljubljen (od Univerzuma - od vsega kar je - živo in neživo) tut pomaga.

Rečmo, jst sploh nisem vedela, da ful ljudem pomenim. Sem bla kr mal šokirana, ko so mi nekateri tožili kako bodo "preživeli" mojo sl.odsotnost. Ker se mi včas kr narolajo v pisarno pa kej povejo, kar so v starih časih včas v spovednic povedal. Mam sploh mam zgleda tako energy, včas mi kar popolni neznanci govorijo svoje živl.storije (nazadnje kirurg, ki mi je delal sekcijo )

 

Jaz pa v bistvu rada poslušam starejše ljudi, kaj se jim je godilo v življenju (in sem vedno znova začudena nad ponavljanjem zgodovine kako se v kaki familiji vleče rdeča nit enainistih težav)

[Marsa]

No, dost pomaga, če od nikogar/ničesar nič ne pričakuješ (kar je težko ) pa da se zavedaš, da se sam rodiš in sam umreš. In če si sam na ta dva "težka" izziva, pol boš shendlal tut tist vmes. No, pa Zavedanje, da si ljubljen (od Univerzuma - od vsega kar je - živo in neživo) tut pomaga.

se strinjam.

 

ampak sej nisi sama, a ne, še dobr!

jaz sem bla tud polna takih nasvetov pa modrosti, ko sem bla v ljubeči družini.

Pa tudi zdaj tako pravim.

 

Verjamem da je zate žalost stvar ega.

Zame pa ni.

Verjamem, da ne doživljamo vsi vsega enako.

 

(*sploh pa ni bil govor, vsaj z moje strani ne, o žalosti, pač pa o ranjenosti/prizadetosti. če te nekdo rani, je zadnje čustvo, to, da si užaljen. )

((*aja, pardon, je bil govor - Silvija je pisala o žalosti... jaz sem samo povzela rdečo nit od Mayite))

[Cookie]

Verjamem da je zate žalost stvar ega.

Zame pa ni.

Verjamem, da ne doživljamo vsi vsega enako.

...

ja itaq

pa tut zdej sm še posebej pametna, kdaj drugič bom pa lah šutasta

pa bom mrbit bolj temačno razpoložena in se bom sem prišla naglas čudit lastni "razsvetljenosti"

[Marsa]

ja, sem pomislila, da te je očitno materinstvo neverjetno razsvetlilo.

 

ne kaže pa kar folku pripisat tkole česa, sej vemo: radi imamo so~čutje in če kdo pravi, da ga nekaj boli, mu je mogoče rajš treba kar verjet, kot ga rpepričevat, da ga to v bistvu nima kej bolet.

 

Tudi če kdo čuti žalost, pa če ne bo nikol poštekal, da se rodi in umre sam, tudi če ne bo nikoli na tem nivoju, da bo zadovoljen, če je ljubljen s strani vesolja, in tud če je to stvar njegovega ega, vsekakor najbrž ni stvar 'tvojega' (pač tistega, ki se vtika vanj in mu govori, kako bi bil moral nekaj doživljati - pa ni, recimo).

 

Mi je hecno, kako 'zagrabimo' ene besede, da lahko razvijemo svojo misel, ki morda z doživljanjem rpedhodnika nima več kaj dosti zveze. Preprosto mu pripišemo nekaj (nek vzorec, ki pa je zelo verjetno sploh naš in ne njegov).

[viyola]

Hja..deluje tole s časom..zjutraj si rečem, da imam danes pa čas vse postorit,

in vedno mi ostane tudi čas za tisto...ta lepše...sva s tamalo igrali badminton..

pojedli sladoled..in imeli pravi ženski pogovor..pa ne morem se načuditi, kako

zrelo , prav nič otročje ne deluje. Saj kadar glih nisva na isti valovni dolžini,

jo moram spomniti, da sem jaz mama, ona hči..ker malo meša..http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif ....

Prav lepo je ob telih poletnih dnevih, večerih posedet in se pogovarjat..

o vsem..Jutri gremo na lepše..brez načrtov..kar nekam

[Marsa]

..Jutri gremo na lepše..brez načrtov..kar nekam

super, to je fajn.

Dobr lepšajte!

[viyola]

super, to je fajn. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_cool.gif

Dobr lepšajte! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

 

 

Hvala, Marsa

Tudi tebi lepo nedeljo

[Marsa]

tenx, po mojem bo čist kul.

[Nada7]

Vroče bo (je)

 

Jaz še kar razmišljam o čustvih in mi je kar malo naporno. Toliko vsega je tudi bilo povedano. Ja, zanimivo, kako različno doživljamo ali si razlagamo, razumemo, vsak po svoje.

Glede žalosti, tudi otroci so lahko žalostni in se lahko tega niti ne zavedajo, kaj šele zakaj. Tudi z mano je bilo tako, da me je prijateljica nekoč vprašala, zakaj sem tako žalostna in nisem mogla reči drugega kot ne vem, saj se najprej tega počutja niti zavedala nisem. Potem, se spomnite, ko so na trgu včasih prodajali slike jokajočih deklic, pri nas doma je bila ena taka velika v dnevni sobi, nato še mi je nekdo od sorodnikov podaril eno manjšo verzijo ene druge jokajoče deklice! Si mislite, kako sem se počutila, s tem sem se identificirala in se mi je že zdelo, ko da bi bili vsi najraje, da sem žalostna in da me imajo najraje, ko se jočem. To sem se kasneje spomnila in sem si mislila groza! Potem sem izvedela, da je bila v preteklosti ena pretresljiva smrt v družini in zdaj ugotavljam, da se verjetno tega pač ni prebolelo, kot bi bile te slike v nekakšno pomoč pri prebolevanju, ker res lahko življenje od tebe prekmalu zahteva, da greš neusmiljeno naprej ali so ljudje okrog premalo sočutni do njih in niso mogli zato normalno žalovati. Potem še je žalost, ko ti nekaj ali nekdo vedno znova povzroča bolečino, si potem morda res lahko rečeš, da nočeš več biti žalosten in se nočeš več s tem ukvarjati ali da ni vredno, da nima smisla. Pri enih stvareh to verjetno lahko rečemo, pri drugih pa malo težje, če gre za ljudi, s katerimi smo za vedno neločljivo povezani. Tu verjetno ne moreš reči, da ni vredno, ker verjetno v bistvu je.

Zdaj moram pa it, lp

[Marsa]

... Potem, se spomnite, ko so na trgu včasih prodajali slike jokajočih deklic, pri nas doma je bila ena taka velika v dnevni sobi, nato še mi je nekdo od sorodnikov podaril eno manjšo verzijo ene druge jokajoče deklice! Si mislite, kako sem se počutila, s tem sem se identificirala in se mi je že zdelo, ko da bi bili vsi najraje, da sem žalostna in da me imajo najraje, ko se jočem. ...

Grozno oz.žalostno, te čist razumem. :|

(jaz se teh deklic sicer ne spomnim)

 

ja, žalost... no nekaj drugega je, če je trenutna, kot pa, če se dolgo vleče.

Se pa ne razumemo, kot praviš. Morda kdo kdaj pojamra, da je pa žalosten, pa potem že zdavnaj ni več, je bil recimo samo kratek trenutek, drugi pa imajo to zacahnano in ga vidijo v tem in mu pripišejo še dalje to vlogo in ga tako, s tem *tonom*, tudi obravnavajo.

Nekoč sem bila sredi prepiranja s partnerjem in sem dejansko šla k mami za nekaj dni () in sem po dolgem času srečala znanko, ki me je vprašala, kako sem in to. In jaz koza grem razlagat... in potem sem na to pozabila. No pol sva bila s partnerjem še več kot 10 let skupaj, a nekoč jo srečam spet, po dolgih letih, tisto znanko, pa pravi: kako je pol, si še vedno pri mami, ko si se tedaj ločila?

Ona je imela v glavi, da je tisto moje kratkotrajno stanjce že kar dokončno. Po možnosti je še vse frende in znance obvestila.

Nauk (ki se ga žal nisem držala): bodi tiho in prenašaj, če te kdo vpraša, kako si, reci, izvrstno, hvala. In čao.

Jaz itak nikol ne vem, kaj bi rekla, prvič ker sem vedno tko presneto iskrena, kao moram čist nad točno poevdat , drugič pa, ker so to v bistvu fraze in če onega v bistvu ne zanima, kako se počutim, naj ne sprašuje ali pa naj reče preprosto, živjo, lepo te je vidt. Al nej pa to kar preskoči pa nej kar takoj začne jamrat al pa se hvalt.

 

Sicer pa sem imela srečno čisto zgodnje otroštvo; sem bila v enem svojem svetu, so me not tudi pustili, k sreči (vsaj tedaj).

Nisem pa imela sploh punčk za igrat, imeli smo pa tudi mi dve veliki, taki za na posteljo, ki sta bili skoraj tako veliki kot jaz, pa zdaj ko se spomnim, se mi zdi da sta morda bili skoraj malo strašljivi. a tedaj se mi pa nista zdeli, si pa nisem želela punčk (morda sta vseeno pustili na meni nek vtis da si pol nisem želela punčk). Pač pa medvedke in takšno, tega sem imela pa ful.

 

Res je, kar praviš. Če ti nekdo ne pomeni dosti, te tudi prizadeti ne more, vsaj jaz sem takšna. Eni se nas pa bolj dotaknejo in globlje, pa je potem kaj bolečega tudi bolj boleče.

 

Ampak kot je rekla Cookie, saj veš, da imaš ljubezen s strani vesolja, no pozabla je pa povedat (pa jaz zdaj dodam), da imaš še vedno tudi sebe. To ljubezen, ki jo imaš, ki si jo recimo dajal še nekomu, pa je je zate umanjkalo, daš preprosto zdaj predvsem sebi.

 

Zato je meni kul bit kdaj tudi žalostna - zato ker se potem 'nazaj vzljubim'. spomnim se na tisto punčko, kakšna sem bila, kaj je vse v meni itd., pol se pa kar moram imeti rada, tako da je ta žalost nekako *ljubeča*, 'pozitivna', ne downerska, težka itd. v bistvu je lepa.

Itak pravim, da je lahko v žalosti tudi nekaj plemenitega (no in v tem opisanem primeru zame je).

 

Drži se, sej bo!

Kupi si kakšno hecno živalco za muckat, nič hudega, če si že odrasla, jaz imam še zdaj vedno nekaj za stiskat (sploh zdaj ko nimam Mimi).

[janko]

Dragi moji... kdor hoče bit...

Precej malo... vas berem zadnje čase... pač... iz nekih razlogov... ki niso niti pomembni za vas...

ampak kolikor pa vas ošwrknem s svojo brezpogojno ljubeznijo in vseprisotnostjo , pa opažam kr neki novih tem... pa novih nickov... a čist možno, da starih fac .

da skrajšam...

tudi debate, dvomi... ali pa kr neki... pričanja, pametovanja u stilu... samo da se neki govori... itaq....

ampak... neki dvomov, nejasnosti... kot sem jih na hitr opazu tuki zadnje cajte in k jih poznam tut pri sebi... pa sem kr lepo razčistil tut s pomočjo enga strganega rusa (strganega u najboljšem možnem smislu, ki ga sam premorem)...

in čist zna bit, da bo sedel tudi komu od vas, če le, mu bo dal priložnost...

 

seweda filmov sam nisem gledal... ampak zakaj le? kot, da bi jih moral, da loh vam pametujem đouk... ampak enostavn se mi jih ne lubi... oz... nisem še niti knjig skapiral... niti useh prebral... niti res nabavil....

vam pa seweda ponujam možnost, da ste boljši od mene... ker itaq... da mau ponovim mojo staro ugotovitev in dejstvo...

da bo tale swet raj na zemlji, ko bom jest njegov najšibkejši člen

in zato... dwignite lene butaste riti

 

http://www.youtube.com/watch?v=LkUxUn9sNlk

[Marsa]

O lej ga, Janko!

... long time no see...

 

si nam prišel mal potalat brezpogojno ljubezen.. fajn, to vedno prav pride!

 

(*ps: hvala za link, sem uč vrgla pa je videti zanimivo in fajn, si pogledam. )

[Larisa22]

jutr me čaka pa en tak ne preveč prijeten pogovor...treba ene stvari razčistit, tko da upam da uspe, ker si to želim iz srcahttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Nada7]

Hvala Marsa za prijaznost. Ja, enako z znanci. Tisti link Janko si bom jaz tudi pogledala.

[Larisa22]

evo pa mi je uspelo eno stvar razčistit, se mi je prou oddahnilo http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/yes.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/yes.gif...še ena me čaka, tko da upam da mi tut to uspehttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/scratchchin.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

[angelit]

Pozdravček!

 

kako kaj?

 

jaz sem malo naokoli in bolj malo delam po hiši. ko gre za delo imam pred očmi blank page. groza. pa skozi tisti občutek preganjanja, da grem kam ven. ko grem ven se mi verjetno začne sproščat nek hormon občasno, pa sem addicted.

 

shujšala par kil, jupi. upam, da grem na morje.

 

najtežje je najti mir v duši, mogoče preveč hočem. delam neko vajo povezanega dihanja. rezultat mi ni še čisto jasen. ko pohajam in sem v družbi ne slišim kakšnih glasov, zato je to še dodatna stimulacija. drugače pa oni govorijo ... jaz pa včasih kaj slišim... me zanima, če ima še kdo takšne simptome? gre za to, da sem kar prisebna, samo slišim preveč. zadnje čase sem malo zmanjšala pohajanje, posledično sem jih malo bolj slišala. upam, da to ni zaradi vaj. vaje naj bi mi pomagale, da to sprocesiram. mi je pa uspelo biti brez depre odkar delam vaje. not so bad.

pa tudi malo delam nekje. popoldan.

 

kužki sta ok, spita pred mojo sobo. lastništvo.

 

berem knjigo gejša, imam pa še dve v izi. zdajn pa sem nekaj slišala, pa rajši ne povem. čef...ka. zdaj ti to sprocesiraj, če upaš. same take.

 

sem videla fotke. ful pogumno, da se objavite. čestitke. jaz imam neke s plaže, pa raje ne bi.....

 

uživajte.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

pa,pa