Če bi kdo komu rad kaj povedal ....

[mayita]

[Mantis]

Odlično Mayita

[mačky]

Ja, tole je res...Sama sebe bi zadnje čase čez... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Očitno sem nekoga tako prizadela, ampak nenamerno, da mi je prav grdo namerno vrnil včeraj... sej ne da je izpadlo smešno in otročje, ampak namen je pa tud bil dosežen. Vse OK, verjetno sem si zaslužila, sam še ena oseba, ki je nič hudega sluteč vpletena, si pa ni...

 

[gold]

maa jaa, nima veze ... lahko sta še tako spričkana, skregana in molčita ... pri sexu to ne moti ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

važno, da se nista spodaj skregala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[anne]

Po drugi strani je pa to tako.

Ta prav človek, bi nekak sam moral skapirat, kdaj je šel čez mejo, ne pa da mu ti razlagaš kako si prizadet z njegovim dejanjem ali besedo.

če sam ni sposoben tega uvidet, potem je škoda kakršenagakoli tolmačenja in poskusov, da se zadeva zgladi..

 

Vseeno sem pa mnenja, da bi taprav človk moral vedet, kdaj je prestopil mejo sprejemljivega

To v idealnem svetu. V našem pa predvsem izhajamo iz sebe in to prevečkrat projiciramo tudi na druge. Zato je pač treba povedati, kajti drugi ima morda popolnoma drugačno izhodišče od tebe, popolnoma drugačne poglede. Tudi sprejemljivo se razlikuje med ljudmi, kar je očitno že tukaj na forumuhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif.

k vi na forumu recimo in teoria ful dobr to obvladate, mal morm bit ciničen, a da sploh ne poznate sogovornika,

Ja itakhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/azzangel.gif. Zase vedno rečem, da bi morala iti v akademsko sferohttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif.

[mačky]

maa jaa, nima veze ... lahko sta še tako spričkana, skregana in molčita ... pri sexu to ne moti ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

I can only wish... in zaenkrat obratno tud (upam, da njegov ego trpi zarad tega...) Menda da to pomaga celo sicer... bi se splačalo probat Da se ne bom kej zatipkala spet, preveč

[mačky]

to pa res bog obvaruj ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

 

ampak, če bosta namrdala froca .... bo najbrž tudi na hantle ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Prvi del razumem, tist drugo pa ne, sam dej ne klič hudiča... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/devil.gif Itak pa... si lahk v tem trenutku sam želi, ko se mu ne bo izpolnila želja...

[gold]

služba http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

 

http://www.mojvideo.com/video-najslabsa-sluzba-na-svetu/a24be595b3848c0a809b

[mačky]

O fuj

[gold]

Zavrzite jih! V cigaretah našli človeške iztrebke

 

http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/zavrzite-jih-v-cigaretah-nasli-cloveske-iztrebke

LONDON – Analiza britanske službe za zdravstveno varstvo je pri analizi cigaret s črnega trga našla sledi človeških iztrebkov. Kot še poroča britanski Metro, je analiza zaseženih cigaret pokazala prisotnost kemikalij, vključno s katranom, svincem, kadmijem, z nikotinom, ogljikovim monoksidom in arzenom.

 

in kje so sledi dreka http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mayita]

ja sej ovce to so sam napisal zato da bi ljujde nehal kupovat na črnem trgu.....

ali je prevod spet za en drek

[Silica]

V bistvu me preseneča, če se kakšnemu kadilcu inhaliranje sledi skurjenega drekca zdi ogabno ali zdravje ogrožajoče, pri vsem ostalem, kar je v cigaretah.

[mačky]

No sej, drugač ko vohaš drek, to so itak atomi in mali delci tega... kar pride v tvoja dihala. Vseen pa sreča da ne kadim... In kadilci nimajo več šans pr men

[mayita]

[mayita]

ZAKAJ STE BREZPOSELNI, ZAKAJ IMATE NIZKE PRIHODKE, ZAKAJ VAM RAZPADAJO DRUŽINE IN ZAKAJ »BI MORALI VSI NEKAJ PRIVARČEVATI«

October 23, 2014 at 9:50pm

Dobrih 20 let sem že podjetnik in počasi, a zanesljivo me mineva potrpljenje »trpeti« podjetništvo v naši državi. Imam občutek, da državna administracija dobesedno že od vsega začetka kar pomnim preganja podjetnike kot čarovnice. Zakaj? Če hočete to razumeti, ste se morali roditi v socializmu in nekako preživeti leta do sedaj. Spremljati ste morali 1000 novih predpisov letno in se jim prilagajati kot ste se pač uspeli prilagoditi. Vse to pa stane toliko denarja, kolikor zaradi tega ne moremo širiti poslovanje in s tem zaposlovati. Za tistega, ki ni podjetnik, ki nima želje po ustvarjanju in sledenju svojim sanjam, ta članek ne bo kaj dosti pomagal, a če je brezposeln ali prejema nizko plačo, se mu ga kljub temu splača prebrati do konca. Ob tem lahko pomislimo še na tuje podjetnike, ki verjetno izgubijo veselje poslovati v naši državi še predno vanjo vstopijo. Namesto, da bi administracija pospeševala in nagrajevala podjetništvo, ga v starem socialističnem stilu še vedno preganja. Medtem pa konkurence v tujih državah opravljajo svoje. Vsi mi pa zaradi tega drvimo po spirali navzdol.

 

Ker je danes situacija našega življenja dosegla že absurdni nivo, sem se odločil, da poizkusim razjasniti zakaj se nam dogaja kar se nam dogaja. Ni moj namen znanstvenih pojasnevanj, dokazovanj, interpretacij in mešanje številk, pač pa bom poizkusil obzorje bralca na enostaven način nekoliko podaljšati, raztegniti, razširiti v upanju, da bo morda kdo tako lažje tudi sam sebi odgovoril na neodgovorjena vprašanja in morda zaradi tega celo spremenil nekaj svojih načel in delovanj (upam, da tudi na volitvah), ter tako prispeval kamenček v mozaik nas vseh zaradi katerega bomo vsi skupaj bolje videli mozaik. Zelo verjetno se tudi kje motim, a bom mnenje spremenil šele takrat, ko mi bo kdo tudi dokazal, da se motim. Ta članek je daleč od strokovnih debat, je pa razmišljanje enega izmed mnogih, ki jih ne zanimajo akademski naslovi in politično obljubljena prihodnost, pač pa sedanjost v kateri živimo in prihodnost v kateri bomo živeli.

 

Vsem nam je bolj in manj danes že jasno, da je naša skupnost bodisi tik pred bankrotom bodisi v totalnem razsulu. Toda ta spoznanja nam ne povedo kaj dosti. Kje je v resnici problem? Poizkušal bom odgovoriti na čimbolj enostaven način in ga v nadaljevanju pojasniti.

 

Problem je v razpadlih menjalnih krogih.

 

Menjalni krogi so osnovna dejavnost človeške vrste, ki se zaradi njih razlikuje od živalskih vrst. Da jih razumete, potrebujete le nekaj znanja ali učbenik iz srednješolske ekonomije. Človek namreč od prazgodovine nekaj ustvari in ustvarjene viške zamenja z viški stvari tistih, ki so tudi nekaj ustvarili. Da ne kompliciramo, če ste nekaj naredili ali proizvedli in imate nekaj tega tudi na zalogi, lahko zalogo zamenjate z zalogo vašega soseda, ki je tudi nekaj proizvedel in spravil na zalogo. Verjetno se vam ob teh stavkih že nekoliko jasni obzorje. Če vi ne morete ustvarjati, ker nimate denarja in ima podobne težave tudi sosed, potem ne morete z njim menjati. Prav to se je zgodilo nam. Ne moremo ustvarjati in ne moremo menjati. V naslednjih odstavkih vam bo malo bolj jasno zakaj tega ne morete početi. Seveda si bom prizadeval, da pri tem ne bom nikogar užalil, nikogar oblatil in nikogar česarkoli okrivil. Le nekaj dejstev bom izpostavilin nikoli ponovil zdrsano in zblefirano politično frazo »dejstvo je«, ker bom poizkusil vse trditve tudi sicer laično, a ustrezno utemeljiti.

 

Za boljše razumevanje naše družbe se moramo prestaviti kakih 25 let nazaj. Do tega obdobja smo živeli skupaj z jugoslovanskimi narodi - in bili praktično vsi zaposleni. Nato pa se je naše življenje spremenilo čez noč. Vedeti moramo, da je sicer res, da smo bili v socializmu zaposleni, a so tudi takrat med nami obstajale velike socialne razlike. Ne sicer v plačah, pač pa v dobrinah. Tako so imeli npr. politični funkcionarji novo zgrajene hiše z bazeni in savnami, brezplačne abonmaje v gledališčih, vedno uvožene obleke in avtomobile, njihovi otroci pa so se običajno šolali v tujini. Kdor ni bil funkcionar, pač tega ni imel, je pa res, da je imel službo in plačo, ki je bila le malo nižja od funkcionarske. Podjetništvo v današnjem smislu ni bilo dovoljeno, dovoljena je bila le obrt. Nekako je veljalo splošno prepričanje, da so obrtniki manj izobraženi, manj zaželeni, družbi nepotrebni in, da ne plačujejo dovolj davkov državi, čeprav tisti, ki so to trdili davke niti poznali niso. Nekaj podobnega se danes npr. dogaja pred vrati vrtcev. Če tja svojega otroka kdo pripelje v Mercedesu, je takoj deležen kritik, da za vrtec plačuje malo, ker sam živi od minimalne plače. Nihče pa ne ve, da lastnik Mercedesa ustvarja, ima verjetno zaposlene in sam ne odloča o višini minimalke, ampak država. Poleg tega je z nakupom Mercedesa obogatil menjalni krog s prodajalcem Mercedesev, ki bodo zaradi tega lahko oplemenitovali druge menjalne kroge. Zato je zelo pogosta ironija ravno v tem, da prav ta lastnik Mercedesa še največ plačuje v proračun in skrbi za zmanjševanje nezaposlenosti oz. bistveno več, kot njegovi obrekovalci.

 

Poenostavljeno povedano v socializmu ni bilo menjalnih krogov, nadomeščalo pa jih je državno plansko gospodarstvo. Marsikdo bo sicer rekel, da s tem ni nič narobe, a prav to je državo pahnilo v propad. Seveda so temu botrovali še drugi razlogi, a o tem več kasneje.

 

Kaj se je dogajalo z državnim planskim gospodarstvom? Državni uradniki in funkcionarji so si preprosto izmislili, da država potrebuje toliko in toliko teh in teh dobrin in so jih začeli proizvajati. Proizvodnja zato ni bila odvisna od povpraševanja, pač pa od političnih funkcionarjev. Ker povpraševanja in ponudbe ni bilo, so bile plače nizke in so se nižale dnevno, če jih primerjamo s plačami delavcev iz drugih držav zahodnega sveta. Ker zaloge, ki so jih proizvajala državna podjetja ni bilo mogoče prodati, tudi denarja za nadaljnjo proizvajanje ni bilo. A so se funkcionarji, od katerih še danes nekateri predavajo na univerzah hitro znašli in spodbudili tiskanje novega denarja. To je povzročilo dnevno inflacijo, inflacija pa kasneje kolaps trga in vojne. Krvavi nacionalni obračuni, ki so zajeli balkanske države so bili le posledica inflacije in ne razlog, kot to hočejo prikazati nekateri. Poenostavljeno povedano, menjalnih krogov ni bilo, ker so delili politični funkcionarji in ne trg.

 

Jugoslovanski trg je bil približno 20 milijonski. Če bi bile menjave vzpostavljene, bi lahko to bil danes cvetoči trg, a niso bile nikoli. 25 let nazaj se je slovenskim politikom in funkcionarjem posvetilo, da ob taki inflaciji tudi sami dobijo relativno malo. Seveda pa so imeli pred očmi zahodno Evropo, ki je bila takrat v gospodarskem razcvetu. Verjetno je bil sadež preveč mamljiv, da bi se sploh še ozirali za propadajočim 20 milijonskem trgu. In prav to se je zgodilo. Za jugoslovanski trg od njih nihče ni več hotel slišati ničesar. Vmes so seveda pomislili na najbolj okrutno trgovino z orožjem, da bi nekoliko napolnili lastni proračun. Kaj bolj ciničnega in zmotnega od njih ne bi mogli pričakovati. Vpregli so vse sile v nekakšno evropsko administrativno priznanje naše samostojne države, ki bi to lahko postala tako ali drugače tudi brez prosjačenja in prepričevanja zahoda, če bi bila gospodarsko uspešna. Naši politiki izgubljenega trga preprosto niso videli, ker niso vedeli kaj so menjalni krogi in niso poznali osnov ekonomije. Res je sprte strani, ki so sredi najbolj primitivnih dejanj težko prepričevati kaj je treba in česa ni treba, a politiki so politiki prav za to. Če se ukvarjajo s čim drugim, lahko kvečjemu povzročajo škodo. Tako pa so ironično naredili mir šele ljudje iz čezatlantske celine, ki so vedeli kakšno stanje mora družba imeti, če hočejo tudi sami živeti kolikor toliko napredno.

 

Od tu naprej se nekako naša zgodba prične. Funkcionarji in politiki nikoli niso sestopili iz oblasti in nikoli niso imeli dovolj znanja, da bi lahko v državi vzpostavili normalen kapitalistični sistem in s tem menjalne kroge.

 

V socializmu niso delovali menjalni krogi, ker ni bilo zasebne lastnine. Tak krog se namreč vzpostavi le, če proizvajalec nekaj ima in nekaj od tega lahko komu da. To seveda ni »podarjanje« in »obdarjanje«, pač pa menjava in proizvajalec pričakuje, da bo za tisto kar je komu dal tudi nekaj dobil. Ko bo v zameno nekaj dobil, bo bogatejši za dobrino, ki je sam sicer nebi mogel proizvesti. Proces je namreč osnova naše civilizacije. S planskim gospodarstvom v socializmu pa so nastajala bolj slaba proizvajalna sredstva, kot tudi proizvodi in zaloge, ker ni bilo povpraševanja. Proizvajalna sredstva so mišljena tako stroji kot objekti, npr. proizvodne hale, zemljišča proizvodnih hal ipd. Ta sredstva so bila v »lasti države«. To pomeni, da so bila »last nikogar«. So pa bila. In ker so politični funkcionarji, politiki in državni uradniki ostali, so širili svoja zmotna mnenja ob podpori akademikov, da so pač proizvodna sredstva last vseh. Kapitalizem pa naj bi po njihovem operiral z zasebno lastnino. Ker so pomešali pojma kapitalizem in socializem, so si izmislili salomonsko rešitev. Ustvarjeno»državno lastnino« so razdelili na nekaj delov, te dele pa dobesedno poklonili v last »polnoletnih oseb« (ni bilo treba, da so karkoli ustvarjali ali ustvarili), pokojninskih skladov (ker se jim ni sanjalo kako vzpostaviti pokojninski sistem), odškodninskih skladov (ker niso vedeli kako funkcionirajo odškodnine) in nekaj zasebnih skladov (ker so računali na zasebno podporo v politiki).

 

Rezultat končne delitve t.i. »družbenega premoženja« je bil za državo poguben. V trenutku so zrasli zasebni skladi, lastniki teh skladov so odšli v banke, ki so bile še vedno v državni lasti oz., ki so jih upravljali politični funkcionarji in državni uradniki po denar, ter pokupili deleže fizičnih oseb in ostalih skladov. S tem so si zagotovili lastništvo v podjetjih. Namen teh novih lastnikov nikoli ni bil proizvajanje denarja s kupljenimi podjetji. Le zakaj bi to počeli? Če hočete s podjetjem preživeti, morate imeti za to veliko prakse v kapitalizmu, kar nihče ni imel. Poleg tega morate imeti voljo in vizije za podjetje, kar pa nimate, če ni vaše preživetje odvisno od podjetja. Pa to še ni vse. Podjetja so lastniki »dobili v dar« in jih nikoli v resnici niso kupili. Če bi jih kupili, bi se do njih obnašali popolnoma drugače. Podjetja bi lahko postala ali celo obstala uspešna le, če bi jih kdo kupil s svojim lastnim denarjem in ne z bančnimi poklonjenimi sredstvi.

 

Novi lastniki so taka podjetja izčrpali za odplačevanje kreditov bankam in financiranje političnih strank. Ko so podjetja izčrpali, so odpustili zaposlene z izgovorom, da posodabljajo proizvajalni proces , stroje so prodali, stavbe porušili - ostalo jim je zemljišče. To je bil tudi osnovni in primarni cilj lastninjenja družbene lastnine - zagotoviti si najbolj donosno in dolgoročno uporabno lastnino, sproti pa financirati politike, ki so to omogočali tudi zakonsko.

 

Marsikdo se bo vprašal zakaj se temu ni nihče uprl ali pa zakaj vse to ni kdo vsaj spregledal. Odgovor je zelo preprost. Zgoraj sem opisal, da je dobil del lastnine vsak, ki je bil vsaj polnoleten. Tako so za mižanje na eno oko tudi fizične osebe dobile nekaj »družbenega deleža«, ki so ga lahko celo vnovčile, večinoma v nove avtomobile. Vedeti je treba, da je socializem po državnem planskem gospodarjenju proizvajal sicer veliko, a zelo slabih avtomobilov (plansko gospodarstvo ne deluje, ker ne temlji na povpraševanju in zato ne proizvaja kvalitetno) in je zato bil strojni park sodobnega časa precej podhranjen.

 

V menjalne kroge je tako trčil prvi val uničenja. Sledi drugi.

 

Drugi val uničenja menjalnih krogov je bilo zmotno prepričanje političnih funkcionarjev, da se je treba za vsako spremembo dogovarjati s sindikati. Popolnoma nič nimam proti sindikatom, ki se borijo za boljše delovne pogoje, bolj zdravo okolje in ostale delavske ugodnosti. Problem pri nas pa se je pojavil, ko so sindikati zlorabili pojem sindikalizem in se začeli intenzivno povezovati s političnimi strankami. V svojih prizadevanjih za boljši jutri so se med seboj celo sprli sindikati panog, ker so panoge začeli prevzemati politiki. Tako so se okrepili tisti sindikati, katero panogo so politiki lažje obvladovali. Najbolj so se okrepili sindikati v javni upravi. Tja so politiki zaposlovali, ker so računali na politične glasove. Tako imamo npr. danes občine z enim samim županom, ter celo županom, ki ironično na volitvah niti ne more odstopiti, ker nima protikandidata in goro občinskih in državnih uradnikov. Večjo državno administracijo so politiki ustvarili, bolj zanesljivoso jih volili prav ti uradniki in njihovi najbljižnji, kajti danes so prav oni tisti, ki svoje bližnje še lahko preživljajo, seveda na račun nas vseh.

 

V tem drugem krogu kolapsa menjalnih krogov so politične povezave med sindikati in politiki pripeljale do tega, da se socialistični sistem in plansko gospodarstvo praktično niti teoretično nista prevesila v kapitalizem. Zaposlenim so ostale vse socialne pravice iz socializma, čeprav bi jih lahko na popolnoma neboleč način zamenjali s pravicami iz naslova prihodkov.

 

Kaj se je dogajalo v tem primeru? Delavci so dobili neto plačo. Poleg neto plače so dobili še posebej plačane potne stroške, plačan dopust, bolniške, fenomenalno nagrado za redne prihode na delo v obliki dodatkov na delovno dobo, višje oz. nepošteno obdavčenje za enake pravice do sociale pa še kaj bi se našlo. Vse to pa vpliva na končne cene proizvodov, ki ne morejo biti manjše od cene za to potrebnega dela. Ker končne cene proizvodov ne morejo bi manjše, kot bi lahko bile, si teh proizvodov kupci ne morejo privoščiti ali pa si jih lahko privoščijo, a ne morejo kupiti še kaj drugega, kar bi omogočilo drugim delodajalcem, da bi lahko proizvajali in s tem zaposlovali še oni (pomislite na Mercedes pred vrtcem). Vse te absurdne pravice so bile zapakirane v t.i. kolektivne pogodbe med sindikatiin delodajalci, kar je danes pripeljalo do tega, da je še edina možnost »zaposlovanja« v obliki pogodbenih razmerij med podjetij. Ker podjetja ne morejo zaposlovat predrago delovno silo, so prisiljena z njimi podpisovati drugačne pogodbe kot je kolektivna npr. pogodbe med naročnikom in izvajalcem, ki mora biti v tem primeru tudi podjetje. To je ponovno eden izmed glavnih razlogov za razbijanje menjalnih krogov.

 

Seveda skoraj neomejene socialne pravice, niso težava le v menjavi znotraj države. Delavci prihajajo zaradi tega v neenakopraven položaj z drugimi delavci v drugih državah, ki so v tem bistveno manj stroškovno obremenjeni. Tako je tudi izvoz produktov močno načet, uvoz pa namesto, da bi pospeševal menjavo, prav to menjavo uničuje.

 

A nad delavčev zaslužek kot, da še ni dovolj, se spravlja še država. Delavec dobi neto plačo. Ta plačaje obremenjena z davki kar 2x. Procent povečanja delavčevih neto prihodkov zaradi davkov (delavčeva bruto plača) je ostal obdavčen še z - davki na bruto plačo. Preprosto povedano delavčeva plača je obremenjena z davki na davke! Pa pustimo akontacijo tam kjer je. Spomnimo se je le takrat, ko dobimo vrnjeno preveč plačano akontacijo kar - brez obresti. Če to ni legalna kraja našega denarja - kaj potem sploh kraja je? Bolj norega in površnega sistema obdavčevanja delavcev si človek pač ni mogel razložiti tako kot, da je s tem zadoščeno administraciji, ki potrebuje za svoj obstoj dovolj dela za računanje oz. administriranje in pa seveda mora biti ob tem dovolj dobro plačana. Ob tem stavku nujno ponovno trčimo na vprašanje čemu. Primarni razlog je seveda, nabiranje dovolj velike politične baze.

Danes je težko razložiti gori brezposelnih in tistim, ki imajo to srečo, da so še zaposleni to, da so krivci za nizke plače in nezaposlenost tudi prevelike socialne ugodnosti, ki namesto, da bi ščitile zaposlene, škodujejo prav njim in iskalcem zaposlitve.

 

Tretji udarni val je prihrumel iz zasebno političnega sektorja. Bolj, ko naredite kompleksne predpise in administracijo, več ljudi potrebujete, da bi lahko razumeli in izvajali predpise, pa tudi to še ni vse. Potrebujete še goro zunanjih izvajalcev, da vam bodo tolmačili vaše lastne predpise. S tem pa avtomatsko pridobite tudi nekaj zunanjih glasov zasebnih podjetij, ki so v zasebni lastnini ali pa tem izvajalcem celo omogočite dostop do oblasti ali posredno preko njih kar njihovim »političnim naročnikom«. Plačate jih iz državnega proračuna. Oni vam v zameno za denar preskrbijo politične položaje, ki si jih zaželite. Slabše ne bi moglo biti. Davkoplačevalci plačajo državne uradnike, ki z njihovim denarjem plačajo podjetja ali pa kar svoja zasebna podjetja, te pa za protiuslugo finančno oskrbijo politične položaje prav teh uradnikov oz. njih samih. Če iz miselnega vzorca izločimo preveč ambiciozne državne uradnike, pridemo do zaključka, da plačujemo zasebna podjetja, ki poskrbijo, da pridejo določeni politiki na oblast, bodisi s svojimi svetovanji bodisi z opremo bodisi s kakšnimi drugimi potrebami, ki jih povzroča javni servis. Pozabite na floskulo »transparentnost« javnih naročil! Interes zasebnih podjetij je pridobiti državni denar in podprli bodo tiste politične stranke, ki jim to omogočajo. Nič drugega jih ne zanima, državna politika še najmanj.

 

Toda vsak zaposleni v javnem servisu živi in bo večno živel zgolj od davkov, ki jih država pobere od tistih, ki proizvajajo. Ker je seveda tak državni aparat prevelik in ker je bilo lastninjenje državne lastnine zlorabljeno, je davkov premalo. Pa nimam nič proti javni upravi, da ne bo pomote. Javni servis nujno potrebujemo, če hočemo, da bodo menjalni krogi sploh lahko delovali - a ne takega, kot ga imamo, ker tak menjalne kroge samo uničuje.

 

Za polnjenje soda brez dna pa so se politični funkcionarji poslužili kanibalske rešitve tudi takrat, ko denarja za osnovne in življenske funkcije države preprosto ni več. Na evropski politični sedež so pripeljali naše otroke in Evropi obljubili, da bodoti otroci proizvajali. Ker bodo proizvajali, bodo tudi lahko odplačevali dolgove. Zato namreč dobivamo posojila, sicer jih ne bi! V neverjetnem nagonu po vladanju so se politiki poslužili naših lastnih otrok! Vas to kaj spominjana sedečo mlado Rominjo pred nakupovalnim centrom, čakajočo na svoje otroke, ki beračijo zanjo?

 

Četrti udarni val na socialo je pljusknil skladno z negativnimi svetovnimi trendi. Ne s svetovno recesijo, ki je pri nas povzročila le nekaj zdravega očiščenja, pač pa so naši politiki prevzeli , oz. recimo temu tako, v svojih zmotah dobesedno kopirali vse slabo, kar ima zahodni kapitalizem slabega. Npr. poveličevanje izvoza, ki koristi le izvoznikom in nekaj malega prispeva v proračun. Za državo je v globalnem smislu pomemben uvoz, kajti tako lahko potrošniki kupijo cenejše blago in si zaradi tega lahko privoščijo še druge dobrine, ter s tem pripevajo h gospodarski rasti tistih podjetij, ki te dobrine proizvajajo in v menjalne kroge. Carine, kot naslednji negativni faktor ščitijo le tiste domače panoge s katerimi so politiki sklenili zavezništvo samo zato, da bi jih zaščitili. Posledično so s tem poskrbeli za umetne in visoke cene proizvajalcev panog, ob tem pa zmanjšali nakupno moč potrošnikov, kar se kaže v manjšem povpraševanju po izdelkih v ostalih panogah in posledično manjšem zaposlovanju v drugih panogah. Minimalne plače, ki škodijo same sebi, kajti z njimi ne moremo proizvajati dobrin, ki stanejo manj kot je cena dela priminimalnih plačah. Politiki so v stahu pred izgubo glasov poskrbeli, da so delavci dobili »obvezna« darila, ki na daljši rok škodijo delavcem in so rajep ristali na socialno podporo za brezposelne, kot da bi pristali na delo, ki bi bilo na začetku manj plačano, a bi bilo še vedno večje od socialne podpore in bi se zaradi potreb dela cena dela dvignila sama od sebe. In še bi lahko naštevali. Ne smemo pozabiti tudi državnega koncesijskega sofinanciranja zdravja, šolstva, kulture, kmetijstva itd. Država (ali Evropa) v izgovoru, da bo zaščitila te panoge, podeljuje koncesije, ki ravno tem panogam zaradi tega dvigujejo cene. To povzroča manjšanje kupne moči prebivalstva in s tem posledično manjšanje proizvajanja v drugih panogah in v končni fazi seveda manjšanje potreb po zaposlitvah. Da cela vrsta generacij ne bo dobila pokojnin pa politike v svoji kratkovidnosti nikoli ni motilo primarno zaradi tega, ker se zelo dobro zavedajo omejenosti njihovih mandatov. Podpirajo preživet pokojninski sistem, ki temelji na gospodarski rasti in rasti natalitete. Pri nas ni ne enega in ne drugega, kar pomeni, da vse kar bo kdo vložil v pokojninsko zavarovalnico, iz nje ne bo dobil ničesar, ker je njegovo vlaganje zgolj omejeno na zadovoljevanje potreb njegovih trenutnih upokojencev. Tega se zelo dobro zavedajo podjetniki in vsaj zase ne vplačujejo v pokojninske sklade.

 

Peti udarni val se je pokazal v dobesedno norem obnašanju politikov pri ustvarjanju infrastrukture. Milijone vredni metri cestnih povezav in podpiranje neutemeljenih sindikalnih zahtev železniške infrastrukture je povzročilo to, da je bilo treba infrastrukture zalagati z denarjem namesto, da bi ga infrastrukture prinašale. Zaradi nikoli zgrajene infrastrukture delovna sila ni zmogla biti nikoli dovolj mobilna, da bi lahko vzpostavila hiter menjalni trg delavcev med delodajalci.

Šesti in verjetno zadnji rušilni val, ki je državo spravil dokončno na kolena pa se je pokazal v kolaboraciji bankirjev in politikov, ki so imeli zmotno mišljenje o dobrih in slabih naložbah. Denar, ki je odtekal iz bank, je odtekal s podpisi nikoli kaznovanih bankirjev, ob blagoslovu Banke Slovenije. Ironija, ki jo ljudje nikoli niso zaznali se je pokazala v tem, da so politiki simbolično zaprli nekaj posojilojemalcev in v slepem sovraštvu uničili njihova podjetja v celoti. To namreč pomeni, da so poslali na cesto tudi nič hudega sluteče in nič krive delavce, ter tako še zadnjič udarili na menjalne kroge.

 

Tako veliko načrtno uničevanje si težko razlagamo in edina mogoča razlaga je ta, kot sem že na začetku omenil, da politiki, politični funkcionarji, birokrati, sodniki itd. nikoli v resnici niso sestopili iz oblasti, so pa poskrbeli za t.i. množično upokojevanje tistih, ki so imeli željo po zdravih spremembah. Človek, ki se je kalil v socializmu, nikoli ni mogel vedeti kako deluje kapitalizem, pa četudi je bil akademik. V kapitalizmu je treba živeti in ustvarjati, da ga občutiš

 

Za konec še odgovor zakaj bi morali vsi »nekaj varčevati«. Zadolževali so nas politki za svoj lastni obstoj in opravičevanje. Očitno pa ponovno niti sami ne vedo kako naj bi kdo varčeval. Če bomo varčevali tako, da bomo manj zaposlovali v javnem servisu, bo to naslednji udarec za menjalne kroge. Če bomo varčevali tako, da se bodo zvišali davki bodo ponovno trpeli menjalni krogi. Če bomo varčevali na kakršenkoli način, v katerem denar ne bo ustvarjal novih delovnih mest, se bodo menjalni krogi izničili. Žal pri nas ni niti enega politika, ki bi vedel kako ponovno vzpostaviti menjave. So ljudje, ki vedo kako in kaj, a se ukvarjajo s stvarmi, ki nimajo veze s politiko. Medtem pa nimamo denarja za preživetje, družine razpadajo, postajamo energetsko revni, naši otroci z nami vred pa drvijo v prosjačenje. In ne pozabite, da ne obstajajo levi, desni ali sredinski politiki, pač pa le politiki, ki vlečejo naprej in politiki, ki vlečejo nazaj. Vedeti morate pa tudi to, da tisti, ki ne pozna razlogov za slabo situacijo, tudi nikoli ne bo znal te situacije reševati.

 

Mogoče še nasvet vsem tistim, ki iščete službo, pa ste se znašli pred dejstvom, da je do penzije ne boste našli, penzije pa ne boste imeli. Vse zgoraj opisano vam to neizpodbitno potrjuje in dokazuje. Vendar pa je vse odvisno od vas, od vas je odvisno ali boste iskali zaposlitve še naprej ali ne, ali boste poskušali udejanit svoje sanje in odpreti za njih svoje podjetje ali ne. Lahko zapadete v depresijo, krče, postanete apatični, dovolite, da vam razpadejo družine, postanete neuporabni in nepriljubljeni - a vas to ne bo rešilo niti pred osebnostno krizo niti pred državno krizo. Zelo enostaven predlog se glasi: poženite svoj lastni menjalni krog zgolj za 1 evro in spoznali boste vse čare življenja, ki vam bo samo po sebi dovolilo, da ga spreminjate.

 

Matjaž Marussig,univ.dipl.inž.str.

[mačky]

Jaz sem podjetnica, ne po sili razmer, ampak ker sem to od nekdaj želela. Ni enostavno... a žal mi je, da se nisem prej lotila, po drugi strani pa, sem bila potem vseeno dobesedno prisiljena že začet in ravno v času, ko sem imela največjo finančno krizo pri sebi... Pa še ni tako hudo, no, bolj je en strah. Se da z minimalnimi vložki, če si dovolj kreativen, tudi začet. Pa imam nek kratkoročni in dolgoročni cilj in sem iskala stvari, ki jim lahko dam neko dodano vrednost in potem izvažam. To je dolgoročni cilj.

 

Je pa vse res....

[Cookie]

 

ZAKAJ STE BREZPOSELNI, ZAKAJ IMATE NIZKE PRIHODKE, ZAKAJ VAM RAZPADAJO DRUŽINE IN ZAKAJ »BI MORALI VSI NEKAJ PRIVARČEVATI«

October 23, 2014 at 9:50pm

...

 

Zelo enostaven predlog se glasi: poženite svoj lastni menjalni krog zgolj za 1 evro in spoznali boste vse čare življenja, ki vam bo samo po sebi dovolilo, da ga spreminjate.

 

Matjaž Marussig,univ.dipl.inž.str.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

 

že to precej spremeni zorni kot.

Res pa je tudi, da kapitalizem kot tak (zda npr.) tudi ni alfa in omega. Resnica je nekje vmes. Brez nič, pa tudi ni nič.

[Iknee]

hmmmm...

...Razviti subtil za natančno poslušanje, modrost za razločevanje in odvezanost od igranja vlog, srce za zanimanje sočloveka, izkušnje ....potem se zgodi, da mnogokrat zadeve lahko razpoznamo brez baročnih besed...

Lahko čutimo človeka....zato se lahko odločimo kako mu sporočat .

V bistvu je ravno to zdrav odnos, ker temelji tudi na razvoju vključitve prebujenih subtilov.

 

To v bistvu lahko pomeni tudi razliko med tistimi, ki so lahko tvoji prijatelji in med tistimi, ki to ne morejo biti....

 

Seveda pa se je v procesu odzivanja in učenja tudi človeško motiti...

Zato pa imamo danost glasu in nadaljnega komuniciranja.

 

÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷÷

Cipci;

 

Če prijatelj velikokrat po zabavi v pijanem stanju vozi družino domov....je čas, da se ga na to opozori...

Verjamem, da je težko dregniti v to....sam kot te razumem, ti sama imaš glede tega že kar resne pomislike ...

Zdaj na kakšen način to povedat ?

Z ženo na kavo pa ji to opisat skozi oči opazovalca....ali čez humor ...ali pa direktno....

Ali na licu mesta, ko se trpate v avto pokomandiraš tistega, ki je trezen, da prevzame vožnjo in rečeš onemu; Ma dej, za teboj ne bomo vijugali, pejd na zadnji zic....pa lepo eno zadremaj !...

Moja kolegica je svojega vedno pijanega očeta, ki je bil mnogokrat opozorjen na to, da se takšen ne more voziti zašpecala policiji- kje se bo vozil ...pa so ga počakali, mu odvzeli vozniško itd.

Velikokrat je njena mama rekla; "Bik stari ...Če se češ ubit se sam zakantaj v prvo drevo ....sam dovolila pa ne bom, da zaradi tebe na cesti umirajo nedolžni ljudje!"...

 

So zadeve, ki jih v subtilu ni potrebno izrekati....in zadeve, ko so utemeljene, da posežeš v situacijo.....

Ali prenašaš ...ali pa si po premisleku rečeš; ma jbg.... šta bude....neka bude...

 

Povedat NE DELUJE! Ne mi rečt, da verjameš, da si bo alkoholik rekel: "Ja, pa res, Domoljubka ima prav", in od takrat naprej ne bo več pretiraval s pijačo, na veke vekov amen. Za pretiravanje s pijačo so vedno eni notranji razlogi v človeku, tako globoki, da so besede čist brez moči, izguba cajta in energije, večinoma še precej hujši ukrepi ne delujejo, če človek v sebi ni dozorel za spremembo. Ponavadi se mora zgodit kaj tako resnega, kot je ženina vloga za ločitev ali huda nesreča. Isto velja za ženo in njeno potiho ali glasno sprejemanje alkoholizma moža (s pritoževanjem ali prepričevanjem, naj zaboga neha pit - to je le igra, ki v resnici podpira alkoholizem) - ukrepala bo takrat, ko bo ONA imela tega dovolj, ne na prigovarjanje prijateljic. Tako da jih je treba pustit pri miru, dokler sami ne pridejo prosit za pomoč, sebe in druge pa seveda zaščitit pred posledicami njegovega popivanja - tudi tako, da pač ne postrežeš alkohola, ko se družite pri vas (s tem seveda tvegaš konec druženja), ko človek pijan sede za volan, pa pokličeš policijo.

 

Glede prvega odstavka pa samo tole: so ljudje, ki res čutijo in so taki, ki si to samo domišljajo. Kako jih ločiš, tudi po pisanju? Tisti prvi tega ne razglašajo in ljudem ne govorijo "ti si tak pa tak, jaz vem bolje od tebe, kaj ti čutiš in misliš", tisti drugi pa to počnejo pogosto.

[gold]

putin se ne da...

 

http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=198233

[mačky]

Povedat NE DELUJE! Ne mi rečt, da verjameš, da si bo alkoholik rekel: "Ja, pa res, Domoljubka ima prav", in od takrat naprej ne bo več pretiraval s pijačo, na veke vekov amen. Za pretiravanje s pijačo so vedno eni notranji razlogi v človeku, tako globoki, da so besede čist brez moči, izguba cajta in energije, večinoma še precej hujši ukrepi ne delujejo, če človek v sebi ni dozorel za spremembo. Ponavadi se mora zgodit kaj tako resnega, kot je ženina vloga za ločitev ali huda nesreča. Isto velja za ženo in njeno potiho ali glasno sprejemanje alkoholizma moža (s pritoževanjem ali prepričevanjem, naj zaboga neha pit - to je le igra, ki v resnici podpira alkoholizem) - ukrepala bo takrat, ko bo ONA imela tega dovolj, ne na prigovarjanje prijateljic. Tako da jih je treba pustit pri miru, dokler sami ne pridejo prosit za pomoč, sebe in druge pa seveda zaščitit pred posledicami njegovega popivanja - tudi tako, da pač ne postrežeš alkohola, ko se družite pri vas (s tem seveda tvegaš konec druženja), ko človek pijan sede za volan, pa pokličeš policijo.

 

Glede prvega odstavka pa samo tole: so ljudje, ki res čutijo in so taki, ki si to samo domišljajo. Kako jih ločiš, tudi po pisanju? Tisti prvi tega ne razglašajo in ljudem ne govorijo "ti si tak pa tak, jaz vem bolje od tebe, kaj ti čutiš in misliš", tisti drugi pa to počnejo pogosto.

Žal, redko ugotovijo, da nekaj ni v redu... Ali pa v sebi vedo, pa ne priznajo, ne morejo nehat, to je pač odvisnost... Moj oče je tipičen primer, sreča nismo živeli skupaj. In en moj znanec, dvakrat je povzročil nesrečo s smrtnim izidom, pa že prvič ni pomagalo. In zdaj imam opravka z nekom in ko to vidim... ma ne morem mim tega, da ne bi nekaj naredila, sam ko ne pomaga, dokler človek sam ne ugotovi in si odkrito prizna. Kar lahk edin narediš, da ko vidiš da se napije, vzameš ključe od avta. Ta me je ubogal in si zdaj vsaj taksi naroči... dokler mu bo moj glas kljuval na vest, kar tud ne bo dolgo. Pa sploh mi ni več jasno, kako se pogovarjat - jim povedat kar jim gre ali pa sočustvovat z njimi, ker si težko sami pomagajo...

[domoljubka]

Povedat NE DELUJE! Ne mi rečt, da verjameš, da si bo alkoholik rekel: "Ja, pa res, Domoljubka ima prav", in od takrat naprej ne bo več pretiraval s pijačo, na veke vekov amen. Za pretiravanje s pijačo so vedno eni notranji razlogi v človeku, tako globoki, da so besede čist brez moči, izguba cajta in energije, večinoma še precej hujši ukrepi ne delujejo, če človek v sebi ni dozorel za spremembo. Ponavadi se mora zgodit kaj tako resnega, kot je ženina vloga za ločitev ali huda nesreča. Isto velja za ženo in njeno potiho ali glasno sprejemanje alkoholizma moža (s pritoževanjem ali prepričevanjem, naj zaboga neha pit - to je le igra, ki v resnici podpira alkoholizem) - ukrepala bo takrat, ko bo ONA imela tega dovolj, ne na prigovarjanje prijateljic. Tako da jih je treba pustit pri miru, dokler sami ne pridejo prosit za pomoč, sebe in druge pa seveda zaščitit pred posledicami njegovega popivanja - tudi tako, da pač ne postrežeš alkohola, ko se družite pri vas (s tem seveda tvegaš konec druženja), ko človek pijan sede za volan, pa pokličeš policijo.

 

Glede prvega odstavka pa samo tole: so ljudje, ki res čutijo in so taki, ki si to samo domišljajo. Kako jih ločiš, tudi po pisanju? Tisti prvi tega ne razglašajo in ljudem ne govorijo "ti si tak pa tak, jaz vem bolje od tebe, kaj ti čutiš in misliš", tisti drugi pa to počnejo pogosto.

 

 

....Jaz verjamem v tisto....v kar imam svoje izkušnje v raznih situacijah....

To z veseljem lahko podelim še s kom...

Vsak pa ima svojo modrost, sposobnosti, spretnosti, da preceni kaj mu pride prav in kaj ne....

 

Izkušnje nekoga ....niso izkušnje nas vseh.

Napr. tvoja izkušnja ni moja - tvoj značaj ni moj...

...In nekateri v novodobnem modrostnem izreku ; Ne ponujaj pomoč...počakaj do situacije, ko te nekdo sam zaprosi... (lahko, da le niso tako modri kot se jim zdi )...mogoče pa samo kamuflirajo svojo lenobo in ostale seštevke...

Je pa nekaj res;

Manj, ko se vpletaš v probleme drugih...bolj ohranjaš svoje zdravje in energijo.... še pozno v starost...

Je za premislit....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_blush.gif

[mačky]

Hm... ja jaz mislim, da vsaj probat moraš nekoga prepričat pa mu pomagat. Večinoma pa prej obupamo, preden kaj dosežemo. Res moraš imet nekoga zelo zelo rad, da v bistvu tvegaš kar lep del svojega življenja in zdravja za to. Zato pa naj bi pomagali bližnji, pa ne samo zato, ker naj bi imeli ti odvisnika najraje, ampak ker so ljudje, ki jim lahko najbolj zaupa. Ta moj prijatelj se je trudil nehat pit, sem že hotela začet ga prepričevat naj se poglobi vase in mu svetovat zdravljenje, ampak se situacija obrnila tako, da me menda niti videt ne more, tako je jezen name. Amapk je jezen zaradi svojih napačnih tolmačenj, večino časa je v nerealnem svetu in mu nisem mogla niti enih stvari razložit... In tako, ne vem, če je sploh možno, da lahko jaz še kaj naredim. Sem pa naredila eno precej usodno napako, saj točno vem kaj... Težko je gledat človeka, ki propada pred tvojimi očmi, je bil pa nekoč uspešen in ga vsi zapuščajo, pa točno vidiš, da se bliža nejgov konec, če nekaj ne naredi, v njem pa vidiš neko pozitivno točko, da je vseeno človek, da bi lahko bil z veliko začetnico, sam zaradi odvisnosti in obupa, se obnaša kot bedak...

 

Pa jaz mislim, da če te bližnji na primeren način dobijo v roke, da se vse da. Mojega očeta nihče ni, velikokrat so take zamere, da težko da čutiš, da imaš nekoga rad. Jaz ga imam, sicer, sammed nama je vseeno tak čustveni prepad, da vem da jaz tega ne bi mogla, pa sicer tehnike prepričevanja v nemogoče kar dobro obvladam, glede na to, da sem se pri študiju srečala s psihologijo, delala sem z ljudmi, moram jih v marsikaj prepričat, učila sem se mediacije itd...

[Iknee]

 

Hm... ja jaz mislim, da vsaj probat moraš nekoga prepričat pa mu pomagat. Večinoma pa prej obupamo, preden kaj dosežemo. Res moraš imet nekoga zelo zelo rad, da v bistvu tvegaš kar lep del svojega življenja in zdravja za to. Zato pa naj bi pomagali bližnji, pa ne samo zato, ker naj bi imeli ti odvisnika najraje, ampak ker so ljudje, ki jim lahko najbolj zaupa. Ta moj prijatelj se je trudil nehat pit, sem že hotela začet ga prepričevat naj se poglobi vase in mu svetovat zdravljenje, ampak se situacija obrnila tako, da me menda niti videt ne more, tako je jezen name. Amapk je jezen zaradi svojih napačnih tolmačenj, večino časa je v nerealnem svetu in mu nisem mogla niti enih stvari razložit... In tako, ne vem, če je sploh možno, da lahko jaz še kaj naredim. Sem pa naredila eno precej usodno napako, saj točno vem kaj... Težko je gledat človeka, ki propada pred tvojimi očmi, je bil pa nekoč uspešen in ga vsi zapuščajo, pa točno vidiš, da se bliža nejgov konec, če nekaj ne naredi, v njem pa vidiš neko pozitivno točko, da je vseeno človek, da bi lahko bil z veliko začetnico, sam zaradi odvisnosti in obupa, se obnaša kot bedak...

 

Pa jaz mislim, da če te bližnji na primeren način dobijo v roke, da se vse da. Mojega očeta nihče ni, velikokrat so take zamere, da težko da čutiš, da imaš nekoga rad. Jaz ga imam, sicer, sammed nama je vseeno tak čustveni prepad, da vem da jaz tega ne bi mogla, pa sicer tehnike prepričevanja v nemogoče kar dobro obvladam, glede na to, da sem se pri študiju srečala s psihologijo, delala sem z ljudmi, moram jih v marsikaj prepričat, učila sem se mediacije itd...

 

In kako si ti lahko tako prepričana, da TI VEŠ, kaj je za človeka v nekem trenutku najbolje, a? Kaj pa če je to le TVOJ pogled, omejen iz tvoje lastne perspektive? A si kdaj pomislila, da ima navidez destruktivno vedenje tudi svoj pomen v življenju tega človeka? Da enostavno rabi it skozi to izkušnjo? Ali pa, na primer, v tem trenutku niti psihično, niti duhovno ne zmore nekega koraka, ima pa v sebi prehudo breme, da bi ga lahko nosil, pa ga ne zmore (Morda niti ne sme - kaj pa ti veš, kaj vse je lahko za tem!) drugače kot tako, da pije ali se drogira ali počne kaj drugega destruktivnega. Mene je nekoč pretresla izjava nekoga, ki se je vsake toliko totalno napil: "Saj vem, da mi to škodi, da to škodi vsem, ki so mi blizu, ampak veš, ko zdrsnem tako globoko, ko postane tako neznosno, vem, da bi se ubil, če se ne bi napil." Z alkoholom si verjetno pridržuje čas za postopno dozorevanje, ko bo lahko drugače... Ok, morda res obstajajo "boljši" načini "terapiranja" kot je alkohol - ali pa zanj v tem trenutku tudi ne - tega ne more v resnici zanesljivo vedeti nihče drug kot on sam. Ko bo globoko v njem dozorelo spoznanje o tem, bo pripravljen na pomoč in drugačno delo na sebi. Najbolj nenavadna izkušnja pa je bila, da v trenutku, ko sem zares sprejela zasvojenost bližnjega, ko sem se jaz popolnoma nehala vpletati, je on dobil svobodo in moč, da se je sam rešil iz zasvojenosti. Tako kot je za zasvojenega težko priznati zasvojenost in narediti drugačen korak, je za svojca / partnerja / prijatelja - soodvisnika težko priznati, da tu nima kaj, da so stvari izven njegovega dometa in nadzora, veliko veliko večje od njega in njegove pristojnosti.

[domoljubka]

In kako si ti lahko tako prepričana, da TI VEŠ, kaj je za človeka v nekem trenutku najbolje, a? Kaj pa če je to le TVOJ pogled, omejen iz tvoje lastne perspektive? A si kdaj pomislila, da ima navidez destruktivno vedenje tudi svoj pomen v življenju tega človeka? Da enostavno rabi it skozi to izkušnjo? Ali pa, na primer, v tem trenutku niti psihično, niti duhovno ne zmore nekega koraka, ima pa v sebi prehudo breme, da bi ga lahko nosil, pa ga ne zmore (Morda niti ne sme - kaj pa ti veš, kaj vse je lahko za tem!) drugače kot tako, da pije ali se drogira ali počne kaj drugega destruktivnega. Mene je nekoč pretresla izjava nekoga, ki se je vsake toliko totalno napil: "Saj vem, da mi to škodi, da to škodi vsem, ki so mi blizu, ampak veš, ko zdrsnem tako globoko, ko postane tako neznosno, vem, da bi se ubil, če se ne bi napil." Z alkoholom si verjetno pridržuje čas za postopno dozorevanje, ko bo lahko drugače... Ok, morda res obstajajo "boljši" načini "terapiranja" kot je alkohol - ali pa zanj v tem trenutku tudi ne - tega ne more v resnici zanesljivo vedeti nihče drug kot on sam. Ko bo globoko v njem dozorelo spoznanje o tem, bo pripravljen na pomoč in drugačno delo na sebi. Najbolj nenavadna izkušnja pa je bila, da v trenutku, ko sem zares sprejela zasvojenost bližnjega, ko sem se jaz popolnoma nehala vpletati, je on dobil svobodo in moč, da se je sam rešil iz zasvojenosti. Tako kot je za zasvojenega težko priznati zasvojenost in narediti drugačen korak, je za svojca / partnerja / prijatelja - soodvisnika težko priznati, da tu nima kaj, da so stvari izven njegovega dometa in nadzora, veliko veliko večje od njega in njegove pristojnosti.

 

 

...Ko bo poplavilo tvoj dom...in boš stala na vrhu strehe čakajoč na helikopter....in ti bo pilot tako z vrha brezkrbno pomahal razmišljujoč, da rabiš samo izkušnjo utapljajočega...boš vedela kaj rabi nekdo, ki se je znašel na robu....v nesreči....

 

Ne sprašuj se preveč....ne filozofiraj pregloboko....

Če moreš naredi kar je v danem trenutku možno....

Če ne znaš, če ne zmoreš, če nočeš pač ne.

V tem je ves catch.

Naredit po svojih zmožnostih...

Škodi lahko itak še marsikaj ...na to pa res nimaš in ne moreš imeti vpliva....

[Iknee]

...Ko bo poplavilo tvoj dom...in boš stala na vrhu strehe čakajoč na helikopter....in ti bo pilot tako z vrha brezkrbno pomahal razmišljujoč, da rabiš samo izkušnjo utapljajočega...boš vedela kaj rabi nekdo, ki se je znašel na robu....v nesreči....

 

Ne sprašuj se preveč....ne filozofiraj pregloboko....

Če moreš naredi kar je v danem trenutku možno....

Če ne znaš, če ne zmoreš, če nočeš pač ne.

V tem je ves catch.

Naredit po svojih zmožnostih...

Škodi lahko itak še marsikaj ...na to pa res nimaš in ne moreš imeti vpliva....

 

Kakšno igro se spet greš Domoljubka? Ali narobe bereš, jemlješ iz konteksta zavestno (torej manipuliraš na tri šihte) ali nezavedno, ker pač rabiš to igro, veš samo ti. To je vse, kar bom tule napisala v odgovor, več nima smisla, ker se ne mislim spet zapletat s tabo.