Če bi kdo komu rad kaj povedal ....

[Brezo]

Očitno ne dojemaš bistva, kakorkoli obrneva. Nisem govorila o kulturnih podobnostih, ampak o dinamiki skupine. Ki ima empatijo do somišljenikov, ampak predsodke do vsega, kar odstopa (drugačen človek, druga kultura) in ga je pripravljena izgnat ali obsodit. In to je bil moj point.

 

In ti si o temu pisala v tej temi...zadnji teden...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif

 

Da razčistimo nekaj...ti pišeš kao v različnih temah...in potem ko nekdo citira samo en tvoj del, ki je glih slučajno v eni temi in govori o temu da ni razlike med ljudmi, ki živijo v zahodni evropi in skrajnimi "islamisti"...se usmeri samo na citat...ga ti začneš obtoževati, da ne razume...

Al da nekaterih stvari ne poveš glih "razumljivo" kaj si mislila in glih v primernih temah...

Če bi tretja oseba pogledala par strani za nazaj v tej temi...kaj bi si mislila...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif

 

Probaj pazljivo in počasi prebrat drugi del o empatiji...in malo razmisliti...

[čebelica01]

Zaradi treh ne. Ko / če jih bo pa imela 50 ali več, pa brez nekih resnih pogojev za vse to v redu oskrbet, potem bo pa res 'preveč čustvena'. Verjetno ima večina ljudi v sebi željo pomagati tistim, ki to potrebujejo, ampak zgolj lepe želje in dobri nameni niso dovolj.

 

No mislim, da se bom pri treh ustavila. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/cool.png Bom vidla, kako bo to šlo.

Ko hendikepiran mačkon in kraljica zagledata revčka ,... začneta renčat in pihat. Se ga kar malo bojita.

[butl]

Vzemi angleški slovar pa prevajaj besedo za besedo...jaz ne opazim besede "kupovati"...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Ti bom razložu, če ne veš in če te zanima, ampak mene še znerej zanima, kva si hotu povedat s tistim postom.

Sem te že enkrat prosu, pa nisi odgovoru.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[čebelica01]

Šipkova sezona je v polnem teku. Danes sem ga šla nabirat, ko sem končala delat.

 

http://i59.tinypic.com/2agssgl.jpg

[Boudika]

Tole je ena najbolj mim in neuporabnih definicij empatije, kar sem jih kdaj brala. Ne vem, zakaj ne pišeš iz sebe, ampak popaš neke angleške tekste? Če razumeš pozitivno vlogo empatije, je ne mešaš s tem, da se ti nekdo smili, niti s tem, da si preplavljen s čustvi drugega. Ko boš začel pisat iz sebe, se bomo mogoče razumeli. Je pa res, da v našem svetu postaja empatija nekaj, kar je odveč, ali pa se ji pripisuje neke negativne atribute. In po drugi strani se brezčutnost prevaja kot razum in pozitivna vrlina.

 

Za začetek je morda dobro, da znaš simpatijo, smiljenje in čustveno preplavljenost ločiti od empatije.

 

Drugače, Brezo, ti res ne bereš tekstov mojih tekstov, ki jih komentiraš, ne bi tega omenjala, če se ne bi ponavljalo že v drugih temah.

 

 

A je komu poznan ta del...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Empathy is the ability to feel another person"s emotions. It is a second dimensional ability shared by "primitive" tribal societies, herd animals, and birds in a flock. An example of this is when our pet comes up and nudges us in an attempt to comfort our sadness. Other examples are a mother"s understanding of what her nonverbal infant needs or a healer"s deep knowing of how a patient feels.

 

We tend to be more empathic with people that we deeply care for, even love. However, intense anger or fear can doom us to feeling the emotions of the person whom we greatly dislike. The complicated part of empathy is that we feel the emotions of another in our own bodies, as if they are our emotions. Therefore, to avoid confusion we need to understand our own emotions. For example, if we are in a fine mood and we walk into a room where someone is angry, it will not feel like that person is angry, but instead it will feel like we are angry.

[A65]

http://cdk.si/soutripanje/st28/empatija.htm

 

Če znamo sočloveku prisluhniti, se vživeti vanj, mu biti v oporo, lahko marsikaj spremenimo oz. izboljšamo. Lahko bi rekli, da srčna pozornost oz. ljubezen globoko zdravi in dela čudeže. Sicer pa empatijo najbolj preprosto pojasnimo s sposobnostjo vživljanja v drugega človeka (grška beseda 'empatheia' pomeni 'vživeti se'), kar pa ne smemo razumeti kot sentimentalnega (pretirano čustvenega) poistenja s čustvenim stanjem druge osebe. Empatija je nevsiljiva pozornost, ki pusti drugemu, da je tak kot je.

 

V vsakdanjem življenju nam je bližje beseda simpatija (pozitiven čustveni odnos do osebe ali stvari, naklonjenost). Če nam je nekdo simpatičen, se z njim spontano, brez napora 'ujamemo', z lahkoto komuniciramo ter se pridružimo njegovemu čustvovanju in doživljanju. Vemo, da je nasprotje simpatije antipatija (nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari). Tako simpatija kot tudi antipatija temeljita predvsem na čustvenem privlaku ali odboju, ki ju čutimo do nekoga. Gre torej za samodejno odzivanje naše duševnosti.

 

Empatija - kvaliteta srca

 

Empatija pa je nadgradnja simpatije, saj ne gre zgolj za čustveno ujemanje z nekom, temveč za sposobnost, da doživljamo drugega skozi njegova dejanja, občutke, čustva, misli in prepričanja. Če se odzivamo empatično, razumemo doživljanje posameznika, občutimo njegovo bolečino ali radost, vendar se ne poistimo z njegovim stanjem, svojo čustveno identiteto znamo razločiti od čustvene identitete drugega. Morda bi sami ravnali popolnoma drugače, morda niti ne zagovarjamo njegovih dejanj, vendar se lahko vživimo v njegovo dojemanje, videnje ali stisko ter ga sprejmemo takega kot je. Pri tem sprejemanje ne pomeni zgolj ozkega razumskega dojemanja, temveč se razširi in zaobjame sočutje našega srca. Empatija namreč izvira v človekovem notranjem jazu, ki je sočuten do vsakega bitja. Če gojimo stik z notranjim jazom, npr. z redno meditacijo, postopoma postajamo bolj nesebični. Lahko bi rekli, da nam meditacija 'odpira' srce in naravno širi naše zavedanje tudi na druge.

 

Seveda pa nam srce lahko 'odpira' tudi življenje s svojim tokom dogodkov, ki jih prinaša. Še posebej takrat, ko se nam zatresejo tla pod nogami, ko iščemo in se počutimo nemočne, ko se prebijamo skozi probleme in izzive, nas življenje želi 'obrusiti'. Pa ne zato, da bi se zaradi vsega težkega, kar se nam je zgodilo, zaprli vase, v svojo jezo, zamero, prizadetost, bolečino, sovraštvo, maščevalnost in se obnašali tako, kot so se drugi do nas, temveč zato, da bi iz svojih bolečih izkušenj spoznavali, kaj je prav in kaj ne, kaj je v skladu s srcem in kaj ne ter tako razvijali pravičnost, iskrenost, ljubezen, razumevanje in odprtost do soljudi. Takšen pogled na prestano trpljenje nam odpira nove možnosti, nam daje priložnost, da postanemo bolj sočutni in lažje razumemo tudi stisko drugih. Da prehitro ne kritiziramo, obsojamo, pridigamo, 'pametujemo', da ne lepimo nalepk in da nismo nestrpni.

 

Empatija je v primerjavi s simpatijo tudi bolj objektivna, saj omogoča videnje tako imenovane meje odgovornosti. Gre za mejo, ki v odnosih ločuje našo odgovornost od odgovornosti drugega. Naša odgovornost v medsebojni komunikaciji in odnosih je vse tisto, kar oddajamo na fizični, čustveni in miselni ravni oz. kar je odvisno samo od nas in samo mi lahko spremenimo. Za simpatijo ali antipatijo pa je značilno, da nas lahko zelo zavedeta, ker močno obarvata naše doživljanje ali mnenje. Vsi vemo, da če nam je nekdo simpatičen, smo mu pripravljeni marsikaj oprostiti oz. ga razumeti, če pa nam je nekdo antipatičen, zoprn, če ga 'ne moremo', že zaradi storjene malenkosti lahko zaženemo vik in krik. Če se v veliki meri ravnamo po tem, koliko so nam (oz. nam niso) ljudje simpatični, to pomeni, da smo zelo ujeti v mehanizme delovanja svoje duševnosti. (Duševnost se do vsake stvari opredeli: tisto, kar je prijetno, privlačno, tistega si želi še, kar pa doživlja kot neprijetno, odbojno, tega se v velikem loku izogiba.) Naše srce pa vidi stvari precej drugače kot naša duševnost (in naš razum) - mnogo bolj celostno, pravično, odgovorno ...

 

Z empatičnim vživljanjem lahko stopimo v 'kožo' nekoga drugega zato, da ga razumemo in pri tem ni pomembno ali gojimo do njega simpatije ali antipatije. Res je, da če nam je nekdo simpatičen, bomo tudi lažje razumeli njegova doživljanja in izkušnje in razvijali empatijo. Toda v odnosih je empatija prava pot tudi takrat, ko jo razvijamo do nekoga, ki nam ni posebno simpatičen, pa z njim delamo, smo v sorodu ali pa smo kako drugače povezani v odnos. Prava sposobnost empatije obogati simpatijo in odpravlja antipatijo oz. negativne sodbe o drugih. Velja pa dodati, da se preko empatije razvija pravo sočutje srca, ki izhaja iz notranjega jaza, kjer mi nismo središče vsega, ampak postanemo odprti do soljudi. Sposobni smo se uglasiti z živostjo drugega bitja. Prepoznamo, da prav tako kot mi hrepeni po radosti in sreči.

 

Pot do empatije

 

Empatija nam v življenju lahko dela težave zato, ker smo v glavnem odraščali v okoljih, kjer so bila čustva zanikana na tak ali drugačen način. Gotovo se boste spomnili, kako so vam starši ali drugi odrasli večkrat dejali: "Ne bodi žalostna! Ne jokaj, saj je vse v redu! Naj te ne bo strah, pojdi in stori tako kot drugi! Če se boš jezil, te mamica ne bo imela rada!" Tako se s čustvi nismo zares soočili, ne znamo prisluhniti njihovi sporočilni vrednosti in jih seveda tudi ne obvladujemo. Tako kot ravnamo s svojimi čustvi pa največkrat ravnamo s čustvi drugih ljudi. Ker se empatije učimo preko vživljanja v čustva drugih, se moramo najprej odpreti sebi ter svojim občutkom in čustvom. Pri tem nam je v pomoč zavedanje. Večkrat čez dan skušajmo občutiti, kaj se dogaja v naši duševnosti: kakšni občutki se porajajo, kakšna čustva, želje ... Ne upirajmo se tem zaznavam, bodimo le odprti in jih sprejmimo, kar pa ne pomeni, da se jim prepustimo, da samo one usmerjajo naše življenje. Lahko raziskujemo tudi sporočila, ki nam jih občutki in čustva želijo posredovati.

 

Pogosta ovira za razvoj empatije je tudi naše prepričanje, da so drugi ljudje takšni kot mi. Tako nasedemo lastni napačni predstavi, da drugi ljudje čustvujejo, razmišljajo in se odzivajo enako kot mi. To nas vodi do posplošitev, sodb in nestrpnosti. Včasih naredimo kaj z najboljšim namenom za drugega, vendar se on potem ne odzove tako, kot bi pričakovali ali si želimo. Potem pa pravimo, da nam ni hvaležen. Marsikdaj pa je tako, da se premalo vprašamo, kaj bi drugi v določenem trenutku zares potreboval. Preveč izhajamo iz sebe in iz tistega, kar mi mislimo, da je dobro za nekoga. Pravijo, da je pot v pekel tlakovana z najboljšimi nameni.

 

Koristno se je torej čimvečkrat vprašati: Kaj s svojim ravnanjem (govorjenjem, čustvovanjem, razmišljanjem) povzročam drugemu? Kaj bi drugi ta trenutek zares potreboval? Če nam je težko najti odgovore na ti dve vprašanji, si lahko pomagamo tako, da si sebe zamislimo v situaciji, v kateri je drugi. Skušamo začutiti, kako bi se sami počutili v njej. In vprašajmo se, kaj bi mi potrebovali takrat oz. kako bi se odzvali, če bi nam nekdo rekel ali naredil nekaj takega, kar mi nameravamo drugemu. Je to res tisto, kar bi potrebovali? In tudi če je, ne pozabimo, da je drugi še vedno drugi, da je povsem drugačen od nas, iz drugega 'mesa in krvi', da ima za seboj svoje izkušnje, svojo zgodovino, da nosi svoj križ ... Lahko pa tudi izrazimo svojo negotovost: da bi radi pomagali, vendar pa smo v dilemi, kaj storiti in prosimo drugega, naj nam sam pove, kaj potrebuje. Največkrat to ni 'pametovanje' oz. citiranje izrekov iz knjig, ki smo jih prebrali (morda jih celo ne razumemo najbolje), pač pa topla, srčna pozornost, občutek, da si sprejet, takšen kot si, da je ob tebi nekdo, ki te razume in ki te ne obsoja. Preprosto samo je v oporo. To je tista ljubeča pozornost, to je pravo sočutje srca, ki ve, kaj in kako storiti. S svojim srčnim razumevanjem tako dajemo podporo in pomoč, da lahko posameznik sam poišče ključ za rešitev določenega problema.

 

Na pravilno pozornost in odprtost do sočloveka naj nas opominja tudi stara indijanska modrost: "Če hočeš resnično razumeti drugega človeka, moraš najprej prehoditi miljo v njegovih mokasinih. Vendar tega ne moreš narediti, če najprej ne sezuješ svojih."

 

(Boštjan Trtnik)

 

[Brezo]

Tole je ena najbolj mim in neuporabnih definicij empatije, kar sem jih kdaj brala. Ne vem, zakaj ne pišeš iz sebe, ampak popaš neke angleške tekste? Če razumeš pozitivno vlogo empatije, je ne mešaš s tem, da se ti nekdo smili, niti s tem, da si preplavljen s čustvi drugega. Ko boš začel pisat iz sebe, se bomo mogoče razumeli. Je pa res, da v našem svetu postaja empatija nekaj, kar je odveč, ali pa se ji pripisuje neke negativne atribute. In po drugi strani se brezčutnost prevaja kot razum in pozitivna vrlina.

 

Za začetek je morda dobro, da znaš simpatijo, smiljenje in čustveno preplavljenost ločiti od empatije.

 

Drugače, Brezo, ti res ne bereš tekstov mojih tekstov, ki jih komentiraš, ne bi tega omenjala, če se ne bi ponavljalo že v drugih temah.

 

Pa daj boljšo definicijo...pa bomo mi "šinfali " čez...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Mislim da je to ena definicija iz psihoterapevtskih krogov...Kar pomeni, da jih na nek način žališ in s tem vse kar delajo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Pa mislim da celo obstaja tema o empatiji...Z drugim odstavkom se pa jaz 100% strinjam, samo tehnični detajli so drugačni...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/vitez.gif

 

Al se pa sprijazni z dejstvom, da ne poznaš vseh vidikov empatije al pa sploh ne razumeš poante postov...pa ti je polovica oproščena...

 

In če se že delaš pametno potem pa razloži kaj naj bi to pozitivna empatija bila...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Boudika]

Brezo, vse kar rabiš, imaš že napisano. Ostalo je pinkponkanje in nespoštovanje sogovorca.

[butl]

http://cdk.si/soutripanje/st28/empatija.htm

.

.

.

(Boštjan Trtnik)

 

je Trtnik kr lepo opisal, kva je to empatija, tko da se da uvidet razlike med empatijo in smiljenjem in seveda tud "kupovanje" občutij

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[mayan]

Emphaty

I'm always willing to put myself in someone else's shoes. Unless they wear Crocs. Screw that.

[mayan]

Hm. Imaš pa tudi take, ki nakazujejo, da je empatija zgolj iluzija uma... Se je za vprašat... Ali drug res lahko razume tebe in ti drugega popolnoma?

 

Bi lahko prav zatrdila: res ne more(š) kot tudi: Verjamem, da ja...ker si pač želim.

 

Sploh pa nisi blizu razumevanja, ko nimaš "odprtega srca". Odprtja srca pa se ne moreš naučit po mojem. Ali se lahko? Ali lahko izbiraš, koga boš ljubil?

 

S tem tudi odpadejo pričakovanja, da te bo kdo rešil, ti pomagal, hkrati pa vse "kao dobro" počneš prostovoljno. Si svoboden, ker se ne bojiš.

 

Piše, da pravi empat loči svojo identiteto od identitete drugega. No, to meni dela težave... Kakorkoli...dvomim no...

 

Dvomim, da sploh lahko razumemo sebe popolnoma, kaj šele druge ipd...

[Boudika]

je Trtnik kr lepo opisal, kva je to empatija, tko da se da uvidet razlike med empatijo in smiljenjem in seveda tud "kupovanje" občutij

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

Mislim, da se okrog tega vrtijo vsi nesporazumi. Eni ločujejo domneven konstruktiven in nekonstruktiven vidik empatije, zato ker bašejo zraven še smiljenje, simpatijo in preplavljanje s čustvi (to je od Brezota vir), medtem ko drugi empatijo (tudi jaz) striktno ločujejo od tega. Ko govorimo o empatiji, očitno nimamo vsi istega v mislih, zato toliko pregovarjanj. Zato po prvi varianti nekateri opozarjajo na pasti empatije, medtem ko po drugi varianti ima empatija vedno pozitiven socialen učinek in izboljšuje življenje ljudi.

 

 

Pa

Mislim da je to ena definicija iz psihoterapevtskih krogov..

[butl]

Hm. Imaš pa tudi take, ki nakazujejo, da je empatija zgolj iluzija uma... Se je za vprašat... Ali drug res lahko razume tebe in ti drugega popolnoma?

 

Bi lahko prav zatrdila: res ne more(š) kot tudi: Verjamem, da ja...ker si pač želim.

 

Sploh pa nisi blizu razumevanja, ko nimaš "odprtega srca". Odprtja srca pa se ne moreš naučit po mojem. Ali se lahko? Ali lahko izbiraš, koga boš ljubil?

 

S tem tudi odpadejo pričakovanja, da te bo kdo rešil, ti pomagal, hkrati pa vse "kao dobro" počneš prostovoljno.

 

Piše, da pravi empat loči svojo identiteto od identitete drugega. No, to meni dela težave... Kakorkoli...dvomim no...

 

Dvomim, da sploh lahko razumemo sebe popolnoma, kaj šele druge ipd (oz. katere druge?)...

 

Ne gre zato, da bi enga zastopu popolnoma. Gre zato, da jst lahko zastopm in sprejmem, da en čut kt čut / in iz teh čutenj izhajajoča vedenja/ in da ma do tega vso pravico , čeprav jst ne vem al pa vem kva čut in čeprav se z njim ne strinjam al pa se.

Zdej, če mam sam velik trigerjev, na ktere s svojim vedenjem prtisne, jah, pol je več šans, da bom ob njegovem vedenju al popizdu in mu probal karkol... al pa jokal z njim in pritrjeval njegovi /in svoji/ revi.

Če mam trigerjev manj al pa predelane, pol ga lažje zastopim in sprejmem. Spet...to ne pomen, da mi je njegov vedenje bliz al pa da se strinjam, ampak, da sprejmem, da on pač tko čut in doživlja in da ma do tega pravico. Karkol že.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

Sem pol vidu, da pišeš o odprtju srca in a se tega lahko naučiš.

Z odprtjem srca je tko kt z odpuščanjem.

 

Oboje je posledica.

 

Pride skoz delo na seb. Al pa ne pride. Z vsakim predelanim vzorcem je mal blj odprto.

Blj k je odprto /več k maš predelanih vzorcev, blj k sebe poznaš, blj k poznaš govorico svojga telesa in svoja čutenja/, blj se poznaš. Blj k se poznaš, blj in hitrej prepoznaš, a je eno čutenje tvoje /ma izvir v teb/ a je od enga druzga. A si to ti, a je en drug.

En primer:

Ma tip odrezan sram in ker ga ma odrezanga, počne stvari, zarad kterih bi ga moral bit sram, pa ga ni. Mene, ki sem zraven, pa rata sram /en možen odziv/. To najprej pomen, da jst sramu nimam odrezanga. In da sem ga kupu. Čutim tist, kar bi moral on čutit. Čeprav jst nisem naredu nč tacga, da bi me moral bit sram, me je. Ta sram ni moj, obenem je pa pokazatelj, kje mam nerazrešene stvari pr seb, svoje vzorce, na kterih je fajn delat.

Tadrug možen odziv pa je, da me ni sram in da sramu kljub temu nimam odrezanga. Ker ni trigerja. V tem primeru bom lahko sočuten do njega. To je teorija. Moja izkušnja je, da sram glih tko butne ven. Ampak takoj za njim pa tud zavedanje. In vprašanje a je to moje al ni. Moje al kupljeno.

[Brezo]

Brezo, vse kar rabiš, imaš že napisano. Ostalo je pinkponkanje in nespoštovanje sogovorca.

 

 

Mislim, da se okrog tega vrtijo vsi nesporazumi. Eni ločujejo domneven konstruktiven in nekonstruktiven vidik empatije, zato ker bašejo zraven še smiljenje, simpatijo in preplavljanje s čustvi (to je od Brezota vir), medtem ko drugi empatijo (tudi jaz) striktno ločujejo od tega. Ko govorimo o empatiji, očitno nimamo vsi istega v mislih, zato toliko pregovarjanj. Zato po prvi varianti nekateri opozarjajo na pasti empatije, medtem ko po drugi varianti ima empatija vedno pozitiven socialen učinek in izboljšuje življenje ljudi.

 

Preberi si uradne definicije...al pa povej svojo verzijo...čakam...potem pa nakladaj o spoštovanju sogovorca...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

In kaj naj bi sploh bilo konstruktiven in nekonstruktiven vidik...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Kot da bi rekel pozitivna in negativna čustva...pri empatiji je oboje...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Link se mi je pa sviđal zaradi drugega odstavka, ki zgleda da ga nekateri sploh ne razumete...V temi begunci se je pa najbolj opazil vpliv...Potem se pa normalni človeček res vpraša kdo je tukaj nor al pa čorav...

 

Empatija vsebuje tako elemente usmiljenja, ljubezni, sočutja kot ne vem kaj še vse...izraža se lahko skozi različne energijske centre...In od centrov skozi katere se izraža so začeli nekateri ljudje uporabljati simpatija, usmiljenje, itd...To kar se pa omenja kot pozitivna empatija pa pomeni, da naj bi se izražalo samo skozi srce...100% pa to lahko izraža samo človeček na nivoju "Bude"...vsi ostali pa premosorazmerno s svojo stopnjo zavesti in "počiščenim podstrešjem"...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Boudika]

Brezo, preberi si že enkrat tisti tekst od Trtnika, za božjo voljo. En primer empatije: razumem, zakaj si jezen in se postavljaš v obrambno pozicijo, te pa vseeno sprejemam. Ne morem pa narediti nič, da bi razumel, kaj pišem. Ni to ljubezen, sočutje ali smiljenje, ampak razumem. Razumem, kaj hočeš povedat in kaj te moti, tudi pri beguncih, vendar v nekaterih primerih zmotno pripisuješ čustveno vpletenost, kjer je zgolj razumevanje. Motiš se o nekaterih ljudeh in njihovih motivih, tudi mojih.

[mayan]

Butl, sem vidla, da si dopisal.

Zdaj, upam, da boš razumel, kje je moj dvom. Ko se sprašuješ v primeru ali je tvoj sram ali ni oz. ko pišeš, da čutiš tisto, kar bi moral drug. Kako veš, kaj bi moral drug? Kaj veš, kakšna je njegova pot? Kdo si ti, da lahko rečeš, da bi ga moralo biti sram?

Ali se ti ne zdi, da je sram tvoj problem ali neproblem, če ga čutiš? Sram te je, hkrati pa rečeš, da sram ni tvoj. Ne vem ne vem. Jaz mislim, da v kolikor bi ga zares predelal, ga ne bi več čutil. Ker, kdo je čustvenem središču dodal lastnost - sram v tem primeru?

 

Hočem reči, si se vprašal, da ko kao sprejemaš, da nekdo čuti kar čuti, sploh tisti ne čuti, kar ti misliš, da čuti, ampak je "to" samo zate? Ti čutiš kar ti čutiš. Nobenega prelaganja, to ni moje, to sem kupil..., to bi moral on...

 

Ah... saj ne vem...

Mi je pa ostal v spominu en del quota iz fb: The only shame is to have shame...

[Brezo]

We tend to be more empathic with people that we deeply care for, even love. However, intense anger or fear can doom us to feeling the emotions of the person whom we greatly dislike. The complicated part of empathy is that we feel the emotions of another in our own bodies, as if they are our emotions. Therefore, to avoid confusion we need to understand our own emotions. For example, if we are in a fine mood and we walk into a room where someone is angry, it will not feel like that person is angry, but instead it will feel like we are angry.

 

I shall say this only once...from Allo Allo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Primer...

Osebku A umre partner...osebek B ga skuša tolažiti...osebek A začne še bolj jokat in kmalu začnejo prihajat solze še osebku B, ker se poistoveti s čustvenim stanjem osebka A...Zakaj...Recimo da je A imel vzorec "strah biti osamljen", osebek B ima to isto...torej se je ta strahec iz A malo prilepil na B in tako je B dobil še porcijo, ki mu ne pripada oz. dodatno težo...Če osebek B tega ne bi imel, se na njega ne bi moralo pripopat...

 

Vživeti v drugega pomeni, da se začuti vse...in od "prečiščenosti" osebka+ dejavnikov, ki jih ne bom omenjal je odvisno koliko bo nekdo kasiral in ali bo padel pod vpliv tega...Nisem zastonj govoril delovati pod vplivom čustev ali iz razuma oz. nivoja duše...prvo vodi v padec, drugo ne...

 

Obstajajo ljudje, ki so zelo senzibilni...oni so kot spužve---iz okolja srkajo negativnost in jo predelujejo namesto drugih...senzibilnost lahko pomeni tudi večjo empatijo...in kako pomagat...Prvo je treba razčistit z vzorci zakaj kasirajo v tako veliki meri...potem pa polako dalje...

 

Če dam primer "begunci"...nekateri so se tako vživeli v določena njihova čustvena stanja, da so bili vsi ostali ljudje postali "agresivci", ki so karkoli rekli čez njih...

 

Ločiti je treba zlasti pri čustvih, vzorcih...kaj ima nekdo v sebi, kaj se je pripopalo, kaj ni njegovo, ampak samo potencira njegovo...Če tega v sebi nima, bo to hitro opazil in ne bo kasiral nič oz. na njega sploh ne bo imelo vpliva...In kar ni njegovega se lahko odstrani v "tren oka", kar je pa njegovo pa traja malo več časa dokler ne ozavesti u nulo, se pa vpliv premosorazmerno zmanjšuje z ozaveščanjem...

 

Primer

Človeček dela na sebi...čaka na bus postaji...občuti strah, postane ga strah...sredi belega dneva med par ljudmi...strahcev ne more definirat...kaj narest...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Z ločevanjem+ xxxx se lahko prepreči dostop istih ali podobnih strahcev iz okolja v lastno auro (za določen čas), ampak slej ko prej bo treba razčistit s tem...Drugače bo človeček dobil še dodatno težo...

 

In v večini primerov (okoli 70%) kjer se govori o "energijskih vampirjih", se gre v bistvu za to zgoraj omenjeno...Čeprav lahko z vzorci iz osebka A na osebek B pride tudi kakšno škodljivo bitjece...Ampak brez veze je govoriti o globini, če se še osnov ne razume...In vprašanje, če sploh obstaja v javnosti kakšna new agerska knjiga, ki govori o temu na tak način...Kot pravi Krišnamurti "možnost razločevanja"...Tudi to gre v kompletu z empatijo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mayan]

Se strinjam, da o empatiji lahko govorimo, ko smo beyond, svobodni in v srcu ljubezni. Vse to smo lahko... tudi če nismo še trajno tako zavestni...

 

 

Za vse ostalo pa mislim, da je govora o: THE PAIN BODY

 

“The pain-body wants to survive, just like every other entity in existence, and it can only survive if it gets you to unconsciously identify with it. It can then rise up, take you over, “become you,” and live through you. It needs to get its “food” through you. It will feed on any experience that resonates with its own kind of energy, anything that creates further pain in whatever form: anger, destructiveness, hatred, grief, emotional drama, violence, and even illness. So the pain-body, when it has taken you over, will create a situation in your life that reflects back its own energy frequency for it to feed on. Pain can only feed on pain. Pain cannot feed on joy. It finds it quite indigestible.”

 

Eckhart Tolle

[Brezo]

Brezo, preberi si že enkrat tisti tekst od Trtnika, za božjo voljo. En primer empatije: razumem, zakaj si jezen in se postavljaš v obrambno pozicijo, te pa vseeno sprejemam. Ne morem pa narediti nič, da bi razumel, kaj pišem. Ni to ljubezen, sočutje ali smiljenje, ampak razumem. Razumem, kaj hočeš povedat in kaj te moti, tudi pri beguncih, vendar v nekaterih primerih zmotno pripisuješ čustveno vpletenost, kjer je zgolj razumevanje. Motiš se o nekaterih ljudeh in njihovih motivih, tudi mojih.

 

A ta del si pa spregledala...če ga že tako obožuješ...samo na drugačen način povedano isto bistvo kar je v drugem odstavku mojega linka...samo ne razloži zakaj...al mogoče res ne štekaš bistva...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

CITAT

...Empatija pa je nadgradnja simpatije, saj ne gre zgolj za čustveno ujemanje z nekom, temveč za sposobnost, da doživljamo drugega skozi njegova dejanja, občutke, čustva, misli in prepričanja. Če se odzivamo empatično, razumemo doživljanje posameznika, občutimo njegovo bolečino ali radost, vendar se ne poistimo z njegovim stanjem, svojo čustveno identiteto znamo razločiti od čustvene identitete drugega... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

KONEC CITATA

 

A ti resno misliš, da mene motijo begunci...begunce sem omenil, zato ker se je že po parih tvojih postih takoj videlo, da si padla pod to kar je napisano tukaj zgoraj- identiteta drugega, pri Domy je bilo pa še bolj očitno...Skratka pasti, ki so na poti empatije in tudi na splošno pri osebnostni in duhovni rasti...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[butl]

Butl, sem vidla, da si dopisal.

Zdaj, upam, da boš razumel, kje je moj dvom. Ko se sprašuješ v primeru ali je tvoj sram ali ni oz. ko pišeš, da čutiš tisto, kar bi moral drug. Kako veš, kaj bi moral drug? Kaj veš, kakšna je njegova pot? Kdo si ti, da lahko rečeš, da bi ga moralo biti sram?

Ali se ti ne zdi, da je sram tvoj problem ali neproblem, če ga čutiš? Sram te je, hkrati pa rečeš, da sram ni tvoj. Ne vem ne vem. Jaz mislim, da v kolikor bi ga zares predelal, ga ne bi več čutil. Ker, kdo je čustvenem središču dodal lastnost - sram v tem primeru?

 

Hočem reči, si se vprašal, da ko kao sprejemaš, da nekdo čuti kar čuti, sploh tisti ne čuti, kar ti misliš, da čuti, ampak je "to" samo zate? Ti čutiš kar ti čutiš. Nobenega prelaganja, to ni moje, to sem kupil..., to bi moral on...

 

Ah... saj ne vem...

Mi je pa ostal v spominu en del quota iz fb: The only shame is to have shame...

 

Mah, Krhka, fajn bi blo, če bi ble stvari tko enostavne. In samo moje. Al pa samo tvoje. Pa niso. Ker, če bi ble, bi dal Bog vsakmu svoj planet, pa nej se tam v miru razvija. Pa ga ni dal.

Blj smo povezan med sabo kt mislimo in tud blj vplivamo en na druzga kt mislimo. In ja, kupujemo in prodajamo.

Jst sem porajtal, da k sva se z ženo počla in se trudla bit umirjena u nulo /se prav, da sva potlačla občutja, ne razrešila konflikta/, sta sinova eksplodirala. Vsakič. Čeprav nista vedla za najin konflikt.

Nimam pojma, kakšno ima kdo pot. Čutim pa, kaj čuti /če nisem prekrit al pa če nimam odrezano/. Nadutost? Pravzaprav ni. Ker vsi čutmo drug druzga, sam premal smo pozorni al pa preveč prekriti al pa odrezani. In če ma določeno čutenje odrezano, ga fašem jst /ti, on.../. Tko je.

A se da tko predelat en svoj vzorec, da ga ne bi več čutil, zaznal, da ne bi več poskusu s svojo strategijo. Ja, velik teorij tko razlaga. Tud jst sem mislu da ja. Zdej tko ne mislm več. Po mojih izkušnjah in opazovanjih se impulza ne da zbrisat. Se ga pa da ujet in odreagirat drgač, kt ma vzorec zapisan. Na zunej zgleda kt da ga ni več, kt da je zbrisan al pa prepisan, v resnic je pa dopisan.

 

Tko jst izkušam. Kakšen drug pa drgač.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Brezo]

Se strinjam, da o empatiji lahko govorimo, ko smo beyond, svobodni in v srcu ljubezni. Vse to smo lahko... tudi če nismo še trajno tako zavestni...

 

O empatiji lahko govori vsak človeček...razumevanje tega je pa druga stvar...izkušanje tega je pa tretja stvar...pri določenemu osebku se lahko to prepleta lahko pa ne..

 

Minimalna stopnja zavesti za razumevanje tega je tam okoli 40% od nivoja Bude, tapravo razumevanje+ izkušanje se pa začne tam okoli 50% (polovička) Bude, ko začne človekova osebnost prehajat počasi pod vpliv duše (polarizacija duše)...

 

Skratka "normativi" so dosti pod "beyond"...na našo srečo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Boudika]

A ta del si pa spregledala...če ga že tako obožuješ...samo na drugačen način povedano isto bistvo kar je v drugem odstavku mojega linka...samo ne razloži zakaj...al mogoče res ne štekaš bistva...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

CITAT

...Empatija pa je nadgradnja simpatije, saj ne gre zgolj za čustveno ujemanje z nekom, temveč za sposobnost, da doživljamo drugega skozi njegova dejanja, občutke, čustva, misli in prepričanja. Če se odzivamo empatično, razumemo doživljanje posameznika, občutimo njegovo bolečino ali radost, vendar se ne poistimo z njegovim stanjem, svojo čustveno identiteto znamo razločiti od čustvene identitete drugega... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

KONEC CITATA

 

A ti resno misliš, da mene motijo begunci...begunce sem omenil, zato ker se je že po parih tvojih postih takoj videlo, da si padla pod to kar je napisano tukaj zgoraj- identiteta drugega, pri Domy je bilo pa še bolj očitno...Skratka pasti, ki so na poti empatije in tudi na splošno pri osebnostni in duhovni rasti...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Ves čas ti razlagam o tem. Kot bi triletnemu otroku. Problem (eden od problemov) tvojega teksta je v tem, da govori, da se to poistovetenje s čustvi (jaz govorim o preplavljanju s čustvi) lahko zgodi pri empatiji (da je to lahko problem empatije), medtem ko zdaj citirani tekst in mnogi drugi, govorijo o tem, da se pri empatičnem odzivanju to ne dogaja (to je tudi moje mnenje). Razumeš razliko? En cel post sem napisala o tem. Govori o istem problemu, ampak različno definira empatijo.

 

In sem ti tudi napisala, da mi pripisuješ napačne motive. Nisem padla pod nobeno identiteto drugega.

 

S kaj te moti pri beguncih sem mislila, kaj te moti v temi begunci.

 

Brezo, ne da se mi več. Res.

[Brezo]

Ves čas ti razlagam o tem. Kot bi triletnemu otroku. Problem tvojega teksta je v tem, da govori, da se to poistovetenje s čustvi (jaz govorim o preplavljanju s čustvi) lahko zgodi pri empatiji (da je to lahko problem empatije), medtem ko zdaj citirani tekst in mnogi drugi, govorijo o tem, da se pri empatičnem odzivanju to ne dogaja (to je tudi moje mnenje). Razumeš razliko? En cel post sem napisala o tem. Govori o istem problemu, ampak različno definira empatijo.

 

In sem ti tudi napisala, da mi pripisuješ napačne motive. Nisem padla pod nobeno identiteto drugega.

 

S kaj te moti pri beguncih sem mislila, kaj te moti v temi begunci.

 

Potem pa začni razlagat drugače...s slikcami, slikanicami, risankami...a misliš da triletni otrok pozna črke, kaj šele da bi znal brat...

 

Kakšna je tvoja izkušnja z empatijo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Ali verjameš člankom ali sebi...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif

Kaj pa če stvari niso take kot trenutno misliš...A ti resno misliš, da se gre samo za poistovetenje s čustvi ali preplavaljanje...to je samo en delček...kaj so pa ostali...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Jaz sem omenil nekatere stvari iz prakse, podprto z nekaterimi teorijami s katerimi ni nujno, da se glih strinjam...so mi pa všeč določeni delčki...in to je razlika med tabo in mano...teoretik in praktik...

 

Mene v temi begunci sedaj nič ne moti...ti si pa malo preberi svoje začetniške poste in dobro dobro odmeditiraj in pobrskaj po svoji notranjosti...lahko pa izvedeš tudi "mišični test"...Kot pravijo, stvari niso vedno take kot izgledajo na prvi pogled...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

http://altertv.org/tv/bilje/misicni-test-tijelo-nikad-ne-laze

[Boudika]

Potem pa začni razlagat drugače...s slikcami, slikanicami, risankami...a misliš da triletni otrok pozna črke, kaj šele da bi znal brat...

 

Kakšna je tvoja izkušnja z empatijo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Ali verjameš člankom ali sebi...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif

Kaj pa če stvari niso take kot trenutno misliš...A ti resno misliš, da se gre samo za poistovetenje s čustvi ali preplavaljanje...to je samo en delček...kaj so pa ostali...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Jaz sem omenil nekatere stvari iz prakse, podprto z nekaterimi teorijami s katerimi ni nujno, da se glih strinjam...so mi pa všeč določeni delčki...in to je razlika med tabo in mano...teoretik in praktik...

 

Mene v temi begunci sedaj nič ne moti...ti si pa malo preberi svoje začetniške poste in dobro dobro odmeditiraj in pobrskaj po svoji notranjosti...lahko pa izvedeš tudi "mišični test"...Kot pravijo, stvari niso vedno take kot izgledajo na prvi pogled...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

http://altertv.org/tv/bilje/misicni-test-tijelo-nikad-ne-laze

 

No to, kdo je teoretik, kdo praktik, je stvar debate. Se pa strinjam, da stvari niso vedno take kot izgledajo na prvi pogled. Samo večina vas ni zmožna drugega pogleda, zato si ti fokusiran name in moje pisanje, namesto da bi drugi pogled usmeril tja, kjer je izvor. Enih par glavnih igralcev na tem forumu se pa ob tej naivnosti večine neizmerno zabava.

[Silvija]

Brezo, po moje pa ti lajkaš Boudiko. Tk kot v osnovni šoli, ko so fantje za kitke vlekli punce, ki so jim bile všeč. Menda, jz nikoli nisem imela kitk http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Zame Boudi čisto fajn in iz dobrega srca razmišlja, se lahko dam na njeno valovno (mojo) dolžino http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif (jejhata, procente bom zgubla http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif )