Skoči na vsebino

Če bi kdo komu rad kaj povedal ....


Larsy

Recommended Posts

Zanimiva tema...jaz bi popizdila do konca :-). Da se ji zdi enakovredna kazen za otroka, ker ni pravi čas javila, realna opcija, da pusti otroka pred zaklenjenimi vrati telovadnice, v mraku ali temi, stanuje pa 5 km proč.... Ko sem sama vozila otroka na raznorazne treninge, sem ponavadi imela v tem času kak opravek in včasih celo ne telefona s seboj, tako da me otrok niti ne bi dobil, tudi če bi me klical. Upam, da ne bo rabla klečat na koruzi v kotu na naslednjem treningu!

Po moje, bi trenerka naredila prav, če bi v štartu objavila pravila- če kdo ne pride na trening ali javi, da ga ne bo...- sankcija ta in ta.. Vpletanje drugih otrok v njeno kaznovanje (tj. naj bodo tiho- je itak izpod vsake kritike..bljak).

Oz vsak je za prvo napako opozorjen, v bodoče pač sankcija.

 

Ženska je preveč zagrižena, če ne malo že psiho. In če ima kdo dvojna merila, je to ona- saj v svojo službo, ki jo jemlje zelo resno, pripelje svoja otroka, na katera zagotovo mora večkrat bacit oko, če ne kaj druga. Torej od drugih zahteva totalni red in disciplino, sama pa je očitno nad tem. Pa ne misliti, da ne razumem staršev, ki nimajo varstva- še predobro vem, kako je to..vendar tujega otroka pustit, da pride in ostane sam verjetno v kasnejših popoldanskih urah, je skoraj enako kot pustiti svoje lastne same doma, ker ni varstva.

 

Skratka, babnca je zame mal mimo. Bi pa vseeno poiskala z njo skupen jezik, če dete tam uživa in če ne bi želela, da otroka v bodoče šikanira zaradi najinega odnosa.

Tako da, bi bentila na forumu, z njo pa bila sicer odločna, ampak ne preostra. Ker gre za otroka, če bi šlo zame osebno, pa bi se postavila ostro in odločno, brezkompromisno.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Verjetno Cipcipilonikina hči hodi na tak trening že vrsto let (dve, tri morda). Verjetno so (ji) v vseh teh letih razložili klubska pravila (pravi, da plačuje trening, torej ne gre za prostovoljno bazo).

Bonton "terja", da se v primeru odsotnosti, le-to sporoči.

 

Cipcipilonika priznava, da je zafrknila, ker ni sporočila odsotnosti.

 

Trenerka, po Cipcipilonikih besedah (zdej smo že na rekla, kazala, ker to naj bi posredno izvedela od hčerine prijateljice) ščuva ostale otroke (poleg tega, da se zajebava z njeno hčerjo in njo - Cipcy - jebe v zdrav mozak in napol poln/prazen tošl). Če je trenerka starejša od 16 let, domnevam, da vsaj približno ve, koliko časa traja zdravljenje noric - in s tem lahko predvideva vsaj kak dan odsotnosti DLJE, vsled izogibanja okužb ostalih.

 

Vse kar vemo forumaši, so besede Cipcy in njenih predvidevanj iz nabora rekla-kazala tretjih oseb.

 

Tule gre verjetno za komunikacijski šum (pomanjkanje informacij in napačno interpretiranje podatkov, da zgrešenih insinuacij niti ne omenjam). Dobro je, da se je Cipcy spihala tule na LNF, ne pa direktno v faco trenerke. Dobro je, da bo vmes zadevo prespala in da se jutri pomenita iz oči v oči, kaj je kdo rekel/mislil/domneval.

 

Dodala bi samo še, da naj se trenerki njeno avtoriteto vpričo otrok (hčere!) ne izpodbija. Če so ji zaupali do sedaj, naj ji še v bodoče; samo (pod)učit jo, kako naj dela - to pa ne. Ker se lahko Cipcy hitro znajde na uni drugi strani, ko jo bo kater drug starš hitro "podučil" kako naj dela z njegovim otrokom. Če ji njeno (trenerkino) delo in vodenje ne ustreza, naj zamenja klub. Sicer pa, zakaj pa hčera ni sporočila odsotnosti (ali vsaj opomnila mamo Cipcy)- a je premajhna za to odgovornost?


Aja, še to: ostro, brezkompromisno, odločno...če bi šlo za mojega otroka http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

a v službi, družbi vsi tiho kot riti http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

 

jebenti nehite delat invalide iz svojih otrok http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

cookie, lepo si naredila povzetek, no vidim, da vseeno nisi dovolj natančno prebrala vsega, ker je noter nekaj manjših napak, c-c-c.

nima veze, jutri vseeno sporočim, kako se bo stvar odvijala.

Pa lep večer vsem.

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kakor je meni znano, ni za treninge, ki se plačujejo nikomur treba sporočat zakaj človečka xxx ne bo...ga pač ni in basta...trener naj se pa na licu mesta znajde kakor ve in zna...Nekaj drugega pa je če se gre za kakšne priprave na tekmo, moštvo, team, klub, ipd...Tam pa je kao po bontonu obnašanja zaželjeno, da se prej sporoči...

 

Še zmeraj obstaja opcija, da se lepo pove da kao nimate mobitelov zaradi sevanja pa naj kličejo na stacionarnega, če ga imate, drugače pa jbg...in čao...

 

Skratka ne vem zakaj iz muhe delate slona...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

jebenti nehite delat invalide iz svojih otrok http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

Cookie, od zarečenega kruha se najbolj zredi ;-). Bi te rada videla čez par let v taki situaciji z lastnim otrokom.

Tudi se mi ne zdi, da Cipci dela invalidko iz svoje hčere- zakaj le? Kvečjemu je deklica očitno tako vzgojena, da tudi svoj hobi jemlje resno in odgovorno- ne poznam pa otroka (12let), ki bi javil osebno trenerju, da ga ne bo na trening.. Moj mulc je treniral svašta, nonstop po 2 različni šport.disciplini na leto...skratka sama sem sicer načeloma zmeraj javljala, kdaj bo odsoten, sem pa kdaj tudi spregledala in ni bil nikdar tak halo, kot ga je naredila omenjena gospa paznica iz Auswitza ;-).

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Cipcy, mirne živce jutri in bo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif

motorko in napalm šprickanglo lah potem še vedno zalaufaš, če se izkaže, da je VSE res.

 

*******

Rožica I zate pa samo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

tolk protislovij, kot si jih v zadnjem postu spisala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

*******

Rožica I zate pa samo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

tolk protislovij, kot si jih v zadnjem postu spisala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Smešno, meni se zdi tako za tvoj prvi odgovor Cipci :-).

Kaj pa je takega kontradiktornega v mojem postu? Napiši- me res zanima!

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Komentiram SAMO post Rožice, ne pa vzgoje Cipcy oz. njene hčere!

Cookie, od zarečenega kruha se najbolj zredi ;-). Bi te rada videla čez par let v taki situaciji z lastnim otrokom.
Tudi se mi ne zdi, da Cipci dela invalidko iz svoje hčere- zakaj le? Kvečjemu je deklica očitno tako vzgojena, da tudi svoj hobi jemlje resno in odgovorno- ne poznam pa otroka (12let), ki bi javil osebno trenerju, da ga ne bo na trening.. Moj mulc je treniral svašta, nonstop po 2 različni šport.disciplini na leto...skratka sama sem sicer načeloma zmeraj javljala, kdaj bo odsoten, sem pa kdaj tudi spregledala in ni bil nikdar tak halo, kot ga je naredila omenjena gospa paznica iz Auswitza ;-).

1. če jemlje svoj hobi resno in odgovorno, potem se odsotnost/bolezen javi, četudi gre za hobi.

2. če ima gsm (bojda ga ima velika večina 12-letnikov) in je res tako odgovorna (=uživa v hobiju), potem je skoraj neverjetno, da ne bi obvestila trenerke

3. Neprofesionalen pristop (kar subjektivo ocenjujem iz posredno napisanih in opisanih rekla-kazala) si dramatizirala v "halo" gospe paznice iz Auswitza. Zanimivo je, da v vseh teh letih je taista paznica iz Auswitza bila dovolj dobra za pedagoško izvajanje hobija.

 

********

Verjamem, da je v omenjenem primeru šlo za nesporazum, ki se bo jutri razrešil v obojestransko zadovoljstvo.

 

*******

Starši mnogokrat pretirano reagiramo, kadar obstaja možnost (pa čeprav minimalna in večinoma samo v domišljiji), da bi kdo lahko storil krivico našemu otroku. Izhajamo iz lastnih izkušenj iz otroških let. In prosim, tukaj pišem o rekla-kazala krivici, da bi hčera zaman prišla na trening, da mi ne bo kdo zdej vrgel kak pedofilski ali incestuozni primer.

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Samo v tvojem svetu pravil je normalno, da 12- letnik pokliče trenerja in mu javi, da bo odsoten, verjemi :-). Moj mulc resno jemlje svoje hobije in me kvečjemu prosi ali spomni, naj javim, da ga ne bo.

 

Pa nima veze, konec koncev, kako kdo kaj vidi ali ne.. Vpičla sem se v tvoj post, kjer si naštevala neskladnosti eno za drugo, potem pa vehementno zaključila, da dela(mo) invalide iz otrok. Sama imaš majhne otročke, nimaš še teh izkušenj, kako je s starejšimi- te še pridejo, dostikrat ravno na način, da ti odprejo še kak drug pogled :-). Sploh ljudje, ki živijo v svetu pravil (mišljeno,da imajo teoretično vnaprej vse splanirano in ne dovoljujejo nikakršnih odstopanj) dostikrat doživijo totalno razsulo tega sistem. Eno je teorija, drugo je praksa. Tretje pa je life sam :-).

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hecno, da izpostavljaš, da 12-letnik v SLO ni sposoben poklicati trenerja in javiti odsotnost, medtem ko v begunski temi očitno njihovi vrstniki "samostojno prekorakajo" pol Evrope, njihove vrstnice pa se v teh letih poročijo.

Če 12-letnik ni sposoben sam poklicati in javiti odsotnost, kdaj potem je? Pri 18-ih? Ali jih še takrat spremljaš na informativni dan po fakultetah?

 

Kaj pa so sposobni 12-letniki, tukaj ciljam na "odrasle" posle? Je v stanju pospravit svojo sobo, spucat čevlje vseh, je sposoben priprave preprostega obeda za vse (ne samo sendviča zase), je zmožen pokositi travo pred hišo, oprat cunje, jih posušit, zložit, morda celo zlikat navadno majico, zašiti odpadel gumb? Če da - zakaj ne zmore klica? Če ne - kdaj pa po tvojem mnenju je?

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ajde, tle si me kupila z nerodnostjo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

ker ja, 12-letnikom bi pa kar rekla, da je - marsikaj - nerodno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/chat.gif

 

kakorkoli, lajf zna bit tut neroden http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Po novem naj bi nas zdravniki naročali pri specialistih brez pisanja napotnic, z direktno prijavo prek računalnika. Kar je super. Samo, da se o tem sprašujem že vsaj 10 let - je to res tak administrativni kunšt, da tega ne bi bilo mogoče uvesti že zdavnaj? In projekt te spremembe bo stal 25 milijonov eurov!? V dobi, ko izbrskajo tvoje podatke en dva tri, če jim je to v interesu. Ne vem, no.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ajde, tle si me kupila z nerodnostjo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

ker ja, 12-letnikom bi pa kar rekla, da je - marsikaj - nerodno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/chat.gif

 

kakorkoli, lajf zna bit tut neroden http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif

Madoniš pje, tema se je v trenutku razširila še v vzroke in posledice medsebojnih odnosov ala relacije otroci - učitelji, trenerji - starši in še do vzgoje smo prišli.

 

O zadregi in nerodnosti... Vsaj 15 let sem rihtala ala kontakti, telefonska naročila, ker je bilo mojemu nerodno, neugodno ali kaj ti že vem kaj, naredit prvi kontakt. In sem 15 let rabla dobit "po buči", preden sem skapčala, kako se stvarem streže. Namreč, ker sem zrihtala, pri storitvah je pa hitro bilo kaj narobe, sem za nagrado še poslušala, da sem slabo zrihtala. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png Tk da, čim bolj čim bolj pozitivna disciplina, s sprejemanjem majhnih nalog odgovornosti do večjih.

 

V srednji in prva leta službe sem tudi sama bila trenerka. Pa pred kratkim sem "špilala" mentorco skupini mladih za neke birokratske zadeve. Prmejduš, da so se za te odrasle mladce še našla starš ali dva, ki sta poklicala, če je res treba tako in tako http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png . No, naučila sem jih uvod, za naprej pa prepustila "strokovno plačljivemu" vodstvu. Tam bo pa velalo.

 

Skratka, ja, sej mene kot starša je tudi znalo razp.u maloro, a sem z življenjskimi izkušnjami doumela, da sem največkrat pretiravala. Šlo je samo za to, da se dve strani dobiva, poveva, ugotoviva, kaj je kdo mislil in pričakoval, pa gremo naši naprej.

 

Sva se z možem, med hojo peš domov, zadnjič pogovarjala. Koliko otrok videvava, ko stojijo pred glasbeno, pred veroukom in čakajo, da jih pridejo pobrat z avtomobili. Ok, štekam, da so nekateri 5 in več km oddaljeni, ampak, ali so vsi?

 

V mojem otroštvu je bilo tako osvežujoče, da so bile naše naloge znane. Kaj sem hotela trenirat, h katerim krožkom hodit, je bilo prepuščeno meni. Od 5.leta dalje, to je edino, kar me je vpisala mama, sem telovadila dvakrat na teden, zvečer, pri TVD Partizanu. No, pole, kar naenkrat je bila ta vadba še tretjič v tednu, samo da je to v resnici bil judo, za katerega sem sumila, da mi ne bi glih pustili, ker to ni "ženski" šport http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png . In sem se prešvercala do diplome za rumeni pas, potem pa povedala in pokazala diplomo. In sta pustila, da hodim, ker sem očitno pač pokazala odločnost.

Kimono sem si sama morala kupit, pa sreča, da je takrat v klubih bil trening brezplačen, ker dnarja mi ne bi dala...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sem šla pokukat, če se še kaj o tej temi piše.

 

Ugotavljam, kako je šum v komunikaciji tudi med nami. A, tako pač ljudje funkcioniramo. Na primer, jaz sem hotela nekaj drugega izpostavit, vsak pa se je "obesil" na nek svoj "point". Kar ni nič slabega, samo sem ugotovila, da sem itak dala premalo informacij za celotno sliko, pol si pa vsak malo po svoje predstavlja.

 

Tisti, ki me v živo pozna, ve, da sem ena tistih mam, ki ji je samostojnost velika vrednota in jo spodbujam kokr vem in znam. Nekaj imajo otroci v karakterju, nekaj je odvisno pa od vzgoje. Npr. tamali je že pri dveh šel do kelnarce prosit račun, pa tudi danes gre, se zmeni, tako v knjižnici, kaj bi imel, če lahko rezervira, ni problema. Osem let ima. Hči je drugačna. Raje se ne zapleta, ji je nerodno (ko je govora o tem), kolikor je že zgovorna med znanimi ljudmi, je zadržana med neznanimi. Spodbujam jo, da se meni sama, gre sama itd SAMA. Poinavadi se ne pritožuje čez nikogar, tudi tokrat ni zatožila, kaj se ji je zgodilo, bolj sem jaz iz nje zvlekla. Tudi zdja ne želi, da grem se pogovorit, ker se boji, da jo bo imela na piki potem.

Do sedaj v vseh letih šolanja otork niti enkrat nisem šla drugam kot na roditeljske ali govorilne, vse smo nekak uspešno rešili ali sta rešila sama.

pet kiloemtrov pešačit - jaz sem leta 1980 sama šla peš domov iz pirnič (šola) do zbilj, kjer sem živela. Star osem let. ker nisem hotela bit v OPBju.

danes so stvari drugačne. Cesta, po kateri moja otroka hodita v šolo,spada med ne-varne. za slikovit opis: vaška vijugasta ccesta, malo gričkasta, glih tok, da se ne vidi avtomobila. pločnika nič, msamo bankine malo, in nori domačini. Pa hči vseeno gre kdaj peš domov, ker se ji ne da busa čakat ali že zaradi česa.

do treninga peš ne bi imela časa pridet (je v drugi smeri).

pa tudi premočena domov- ne hvala. (no tok sem mogoče občutljiva).

 

drugač pa ko smo že pri samostojnosti - otroka že zdaj vesta, da ko prideta do svojih financ, naj si počasi išečta svoje gnezdo. Bom vesela, ko naju bosta obiskala, ampak tudi vesela, ko bosta šla na svoje.

 

tko. zdaj grem pa crkljat sina, ki ima 40 stopinj in je čsit obnemogel.

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jst se pa tu postavljam na stran Cipci, ker ja, oki, ni prou, da je pozabla javit da hčerke ne bo, in se zato tut mora opravičit, a trenerka v bistvu izvaja neko maščevanje in to ne sam v sebi, temveč kolektivno, s tem celo ščuva ostale otroke. Kaj jih s tem uči? Naj bojo še naslednji rodovi pizde slovenske in naj jebejo vse okoli sebe petkratno, če njim kdorkoli sam las skrivi na glavi. Definitivno ma prou Cipci in jst bi na njenem mestu še koga druzga o tem obvestu, ne sam trenerko.

 

Ta omarjev poudarek je bistven. Če ga pogledate: ruši in ne gradi kolektivnega duha.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tu vidim dve vprašanji. Eno je (nesprejemljivo) obnašanje trenerke in ja, se strinjam, resnično rušenje kolektivnega duha, kar je tudi meni najbolj destruktivno pri tej zgodbi. Drugo pa je vprašanje samostojnosti otrok.

 

Tako da - sem razumela tisti objavo Cipci kot potrebo, da se razbremeni, pa tudi na splošno se strinjam z njenim pristopom do trenerke. Razumem pa tudi Silvijo in Cookie in njuna malo širša vprašanja o vzgoji, ki zanimajo tudi mene. Namreč, odnos do otrok, do vzgoje, do vloge staršev, do vprašanja varnosti in samostojnosti, je drugačen. Seveda tako kot večina staršev ob veliko priložnostih in novotarijah pomislim - v našem otroštvu je bilo to popolnoma drugače - a se ne da to drugače narediti. Opažam, da se nam skozi sistem in delno skozi forsiranje staršev vsiljuje vloga tretje stranke oz. koordinatorja med otroki in ostalim svetom. V enih stvareh je to sicer dobro, otroci doživljajo manj zlorab in krivic, tudi stresa. Po drugi strani pa jim jemljemo možnost učenja odgovornosti. Na splošno mislim, ne v tistem konkretnem primeru.

 

Jaz sem od prvega razreda osnovne šole vse, kar je bilo v zvezi s šolo in hobiji urejala sama. Noben se ni ukvarjal z mojimi domačimi nalogami, v glasbeno šolo sem se vozila v drug kraj z avtobusom, kar mi je požrla dva cela dneva na teden, odsotnosti sem javljala sama po telefonu. Moja starša nista imela s tem nič. Otroci smo sami letali vsepovsod po mestu ali vasi, brez kakršnegakoli nadzora, medsebojno smo se obiskovali brez kakršnihkoli vnaprejšnjih najav in posredovanj staršev, sami smo skrbeli za svoje socialno življenje in sami smo si znali najti zabavo in zanimacijo. Mislim, znali - bilo je samoumevno, da je to naša odgovornost.

 

Zdaj pa gre za en kup novotarij, od katerih so ene koristne, pri drugih me pa skrbi, kakšne posledice bodo imele za otroke. S tem, da se nas starše vmešava v vse možne aktivnosti otrok, so otroci avtomatično bolj pod nadzorom in odvisni od nas. Ko so manjši, so pod starševskim nadzorom na igriščih - in gledam - večina staršev otrok niti ne pusti, da se normalno igrajo in družijo z vrstniki - ves čas padajo opozorila - pazi, padel boš, tja ne smeš, tam je nevarno, kam pa greš, takoj dol, veš, da ti na drevesa ne dovolim plezati,.... Ja, milo mater, no. Že od vrtca naprej veliko socialnih stikov otrok urejajo (in urejamo, ker nimamo druge izbire) starši, otroke prevažajo/prevažamo na obiske in nazaj, otroci so odvisni od naših dogovorov z drugimi starši. Starše nas vpletajo v vse možne in nemožne aktivnosti po vrtcih in šolah - in tako na ustvarjalnih delavnicah starši tekmujejo kdo bo izdelal najlepši izdelek v imenu otroka.

 

V šolah se pričakuje, da bomo določene stvari delali in utrjevali skupaj z otrokom. Potem so tu razna gesla in uporabniška imena za pogljabljanje na netu v vse možne šolske predmete, kjer pač moraš posredovati kot starš. Potem so tu seveda razvažanja na razna tekmovanja in prireditve. Pa takšna in drugačna sodelovanja pri raznih aktivnostih. En kup stvari, kjer je otrok odvisen od tega ali ga boš pripeljal ali ne in kako boš zanj zorganiziral zadevo. Kako se boš dogovoril z drugimi. So seveda tu še starši, ki jim vse to ni dovolj, in skušajo učitelje prisiliti, da smo še bolj vpeti v delo z otroki in da so otroci po možnosti še bolj vezani na razne šolske obveznosti. Pa veliko otrok je, ki imajo cel teden organizirane raznorazne popoldanske aktivnosti, da jim popoldne ne bi bilo dolgčas. Ker očitno dobro staro norenje mularije okrog blokov in hiš ni več v modi, ni več aktualno.

 

Potem je velikopotezno organiziranje rojstnih dnevov z animacijami, ki spet poteka preko komunikacije s starši in seveda spet razvažanje na vse možne lokacije v radiju nekaj deset kilometrov in starši kupujejo darila za sošolce svojih otrok. In tako v neskončnost.

 

Otroke se v splošnem uči, da jim bo zabavo priskrbel nekdo drug. Rojeni so v svet animacij. Ne v svet neskončnih možnosti, v katerem si lahko v vsakem trenutku ustvarijo nekaj svojega, ampak v svet, v katerem čakajo, da jim bo nekdo nekaj zrihtal. Nekaj novega, vznemirljivega. In če tega ni, se dostikrat dolgočasijo. Ne vejo, kam sami s sabo. Razen igranja računalniških igric.

 

To je že precej zunaj zgodbe Cipci - gre bolj za moje opažanje nekega trenda, ki v enem delu ni več naraven. Enostavno imam občutek, da se poskuša otroke bombardirati z vedno novimi dražljaji, ne da bi si otroci to sami znali poiskati oz še preden pokažejo zanimanje za karkoli. Otrokom se kar naprej nekaj ponuja. Po drugi strani pa kontrolira. Mislim, da čisto vse tu preprosto ni v redu.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne, ni v redu.

Ker otrok, ki v življenju nikoli ne doživi frustracije, ki ni nikoli izpostavljen stresu (razumno velikemu), ki nikoli ne "izgubi" - se nima priložnosti učiti iz napak, bo ob prvi takšni preizkušnji počepnil. Ne bo vedel, da zmore in koliko zmore. In posledično so tu (če grem v skrajnosti) pa samomori, depresije, ločitve itd.

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Cipci, a big hug... Ne glede, kako smo razpravljali in da ti nisem(mo) pritrdila ravno tistega pointa, ki je tebe najbolj zabolel, vedi, da te tudi štekam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif . Tako da, sem tudi razpravljala in kaj poudarila, kar pa ti mogoče nisi ravno zapopadla. Saj je vedno tako, vsako stvar gledamo skozi svoj notranji zemljevid, ampak potem že pridemo skupaj, če se potrudimo.

 

Glede oddaljenosti, ja, danes je večji promet. Samo pravim ti, koliko mularije pa vozijo po 1 do 2 km. Ajd http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

no sej :)

 

če se mi bo kdaj zdelo, bom že gnala svoje naprej :)

se pa strinjam itak z veliko pointi, ki jih je izpsoatavila Cookie, pa ti, pa še kdo.

 

ajd 1/2 ;)

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Super post Boudi. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

No, bom še jaz priznala svojo čustveno dilemo. Mene vsake toliko zaboli tema "tašče" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_lookround.gif . Trudim se, da se ne vmešavam, da sem pozitivna. V dveh letih, odkar imamo našega zlatega vnukija, sem se postavljala na svoje mesto, kenslala "občutljivostne momente" pri sebi, se umeščala na svoje mesto... Pa v osnovi se vredu razumemo. Sina smo ga puščali zelo samostojnega in tako se tudi obnaša. Živi(jo) pri punci in njenih starših, življenje teče naprej, vsekakor sta prva dedek in babica, ki živita z vnukom v hiši dnevno skupaj...

 

In kolikor sem mislila, da sem na osnovi izkušenj za več discipline, ker vidim, da smo našima dvema razboritežema puščali kar dolg štrik, sem včeraj videla na sprehodu s tamalim, da bi še vedno prisluhnila mulariji, čeprav, to bi šlo na račun reda. Na primer, mali bi laufal po gozdu križem kražem, ati pa mamca pa vztrajata, da hodi z njima. Ma jz bi mu pustila, da laufa križem kražem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/blush.png . Ali tak je to, ati in mamca sta glavna, jz pa, hočem nočem, pač moram to spoštovat. Tako da, se iščemo, iščemo...ni ajnfah http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_redface.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

silvči, ena fajn knjiga je od Žorža:

Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo (2006),

ena kolegica ima predavanje o tem, v knjigi tudi nekaj vprašalnikov za stare starše, koristno pa tudi za starše.

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

silvči, ena fajn knjiga je od Žorža:

Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo (2006),

ena kolegica ima predavanje o tem, v knjigi tudi nekaj vprašalnikov za stare starše, koristno pa tudi za starše.

Hvala. Si bom zabeležila. Čeprav, prvo me še vedno čaka Pozitivna disciplina, ki jo imam že nabavljeno. A trenutno dajem prioriteto področju, za katero se udeležujem predavanj enkrat mesečno in imam nato tudi nekaj praktičnih vaj za delat...(a jih vse premalo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Oogle_anim.gif )

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Končnoooo. Rešila problem takvih in onakvih rjuh. Ene se raztegujejo (jersi), ene so spolzke in uhajajo... Kljub všitim elastikam. Ma ni tu šparanja, pa potem kr neke in ovakve rjuhe, pa vsaka po malo drugačnem jusu kljub standardnim meram.

 

Tole sem danes kupila:

 

http://jysk.si/spalnica/rjuhe/posebne-rjuhe/trakovi-za-rjuhe-price-star-4-kosi

 

Sam pazite... Če je treba elastiko zategnit, ne je prvo pritrdit in potem vlečt. Dva komada sem eliminirala iznenada. Nato mi je šele kapnilo, da elastiko zategnem prej, preden jo pritrdim na oba konca rjuhe na spodnji strani. Jao jao, ženska pamet http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

poročilo s soočenja jaz : trenerka.

 

Smo se zmenili brez hude krvi in fajn mi je zdaj.

 

Sem bila čsito mirna, v bistvu sem ji že oprostila tisti hip, ko je rekla, da je takoj, ko je tisto rekla, vedla, da je naredila napako.

Razložila sem ji, da mi ni jasno, da kaj takega reče, saj s tem radiralno vpliva na skupinski duh. In se je strinjala. Sicer je rekla, da je hotela s tem preverit, kako gredo informacije od ene do druge (no tole priznam mi ni bilo čist jasno), češ da si povedo nepomembne stvari, pomembne pa ne, pa da je hotela videt, kakšni so odnosi (ma kr neki tole), ampak kot sem rekla, je rekla, da je takoj dojela, da je naredila napako.

Sem ji pa dala suport glede treniranja, da se v to nikoli ne bi spuščala, da je to njeno področje, no da pa tak odnos mi pa ni bil kul.

 

Poslovili smo se tko, da sem rekla, da pustimo zdaj stvari, brez zamer in smo se dejansko lepo razšli.

In s tem sem dejansko zaprla to poglavje, ne mislim več o tem premlevati (sama pri sebi).

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/schwitz.gif

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...