Se le meni zdi...?

[Alan_New]

Po eni strani govoriš o organizaciji, po drugi pa o veri. A lahko to mal bol razčleniš? Se prav, al smatraš da je samo RKC kot organizacija preživeta, ali misliš da je tud vera sama zastarela in preživeta ?

Govorim o obojem. Človeštvo se mora že enkrat ločiti od ver, ker so samo pravljice. Zahtevajo verjetje, ne pa védenja. Čeprav bo to še dolgo trajalo, a nekje je treba začeti. In ne mislim ver, religij kot vsebin (marsikaj je uporabnega v raznih verah), ampak kot principa verjetja, verovanja v nekaj, zato ker je nekdo rekel tako oz. piše v "svetih" knjigah. Spet se moramo naučiti religioznosti -- pozabili smo na to...

[Kabalist]

Človeštvo se mora že enkrat ločiti od ver, ker so samo pravljice

V bistvu je tvoje razmišljanje vsaj delno pravilno. Vere temeljijo na delu posameznikov, ki so presegli takratno povprečje. Slehernik dandanašnjega ni nič boljši človek od egiptovskega sužnja. Samo s tehniko smo si podaljšali in ojačali čutila in mišice. A razmišljamo enako. Religija je včasih opravljala to, kar danes počne država. Države so se okrepile, prevzele večino funkcij religije, a institucionaliziranim veram je ostalo vzdrževanje tradicije in civilizacijske paradigme. RKC in ostale institucije čaka preoblikovanje v duhovni servis. delno ta proces že poteka. Izza vsake religije je vedno tudi metoda osebnostne rasti. Krščanska mistika je takšna pot. Sicer je dolgotrajna, vendar deluje. Vsekakor je dobesedno tolmačenje verskih resnic neumno. Vendar pa alegorični pomen tega prinaša čisto drugo sliko.

[lilita]

...sem prebrala knjigo o de vincijevi šifri(Dan Brawn),pa tudi ostale knjige...življenje papežev.Marsikaj ti da mislit,ko bereš skrite resnice,ki so bile včasih prepovedano čtivo.Baje je sedanji papež prepovedal branje knjig Dana Brawna...Saj ljudje ne bodo morali biti večno omejeni...

[alef]

Govorim o obojem. Človeštvo se mora že enkrat ločiti od ver, ker so samo pravljice. Zahtevajo verjetje, ne pa védenja. Čeprav bo to še dolgo trajalo, a nekje je treba začeti. In ne mislim ver, religij kot vsebin (marsikaj je uporabnega v raznih verah), ampak kot principa verjetja, verovanja v nekaj, zato ker je nekdo rekel tako oz. piše v "svetih" knjigah. Spet se moramo naučiti religioznosti -- pozabili smo na to...

 

Vera, verovanje v nekaj...

To ni samo "verjetje" brez vedenja. Je tudi razmišljanje. O sebi, o bogu, o življenju...

Življenje brez vere v karkoli je življenje polno strahu.

Zdrava vera vedno poraja tudi dvom. In dvom vodi v razmišljanje.

To je duhovna rast.

Vera brez razmišljanja, "verjetje" brez vedenja je pa zaslepljenost, fanatizem...

Vera je stvar posameznika, ne institucij.

[Alan_New]

Vera je res stvar vsakega posameznika. Kot vidim, ima korenine v strahu. Zakaj? Zaradi nevédenja, nepoznavanja zakonitosti in zakonov življenja, si moramo umisliti neke vere, ki pa vsebujejo mnogo resnic in zakonov, saj temeljijo na nekaterih spoznanjih. A kaj, ko večina vernikov samo sledi, veruje zapisanemu, zapovedanemu ali pa temu, kar so si sami umislili.

 

Za spoznanje pa je potreben pogum, kajti opustiti je treba vse ali veliko večina tega, v kar smo bili prepričani, v kar smo verjeli in v kar smo verovali.

 

Naj tu citiram Stephena Turoffa, ko je dejal: "Bog ne potrebuje svetnikov, temveč delavce!"

[odium.p.]

Torej če je Bog naše sebstvo...potem delajmo!!

"Bog ne potrebuje svetnikov, temveč delavce!"

[Kabalist]

To ni samo "verjetje" brez vedenja. Je tudi razmišljanje. O sebi, o bogu, o življenju...

tako nekako izgleda.

Kot vidim, ima korenine v strahu.

To stališče je stvar posameznika. nekdo goji vero zaradi strahu, a nekdo zaradi želje po napredovanju. ne moreš tako enostransko govoriti o veri. Preveč površinsko razmišljaš. Moč vere je silna in to energijo lahko uporabiš na razne načine. Tudi nož lahko uporabiš za ubijanje ali rezanje kruha. Stvar ni v nožu, temveč njegovi uporabi.

za spoznanje ne potrebuješ zanikati vero. To je neracionalno. vero moraš uporabiti za pot do spoznanja.

 

Torej če je Bog naše sebstvo

Bog je med drugim tudi to. Pravzaprav je vse Bog. od nas je odvisno, kako bomo Boga prepoznali in spoznali. Gotovo pa ni nečimern striček z brado, ki neprestano nerga in grozi. To je praznoverna predstava za neuke, katere je treba krotiti s palico, sicer bi postali zveri.

[alef]

Vera je res stvar vsakega posameznika. Kot vidim, ima korenine v strahu. Zakaj? Zaradi nevédenja, nepoznavanja zakonitosti in zakonov življenja, si moramo umisliti neke vere, ki pa vsebujejo mnogo resnic in zakonov, saj temeljijo na nekaterih spoznanjih. A kaj, ko večina vernikov samo sledi, veruje zapisanemu, zapovedanemu ali pa temu, kar so si sami umislili.

 

Za spoznanje pa je potreben pogum, kajti opustiti je treba vse ali veliko večina tega, v kar smo bili prepričani, v kar smo verjeli in v kar smo verovali.

 

Naj tu citiram Stephena Turoffa, ko je dejal: "Bog ne potrebuje svetnikov, temveč delavce!"

 

Brati tvoje poste je kot bi bral nek učbenik...

Ampak vmes je tudi kaj svetlega...

Pogum, ja...predvsem pa lastna pamet.

Ne bit ovca

Razmišljat, ne samo sledit

To je duhovna rast

Vera pa ni samo vera v boga ali božanstva

Je tud vera vase

Razmišljaš...

[Kabalist]

Ne bit ovca

To je to. Okolje nas danes neprestano bombardira in vsi želijo iz nas narediti ovce, katere bodo vlekli za nos. Iz nas hočejo narediti potrošniške robote. Kar stisne me ob histeriji hiperpotrošništva, kateremu smo priča. Nakupujem, torej sem, je nova maksima sodobnosti. Kar precej je potrebno za upor temu bombardiranju. Posebno otroci postajajo vedno bolj odvisni od (M)TV in medijev. Nimajo več astnega razmišljanja, temveč za njih razmišljajo njim namenjeni mediji. To ni dobra popotnica. Vsakdo, ki ni v tem kalupu, pa je že nekaj posebnega. Vsaj misli, da je poseben.

[Alan_New]

To stališče je stvar posameznika. nekdo goji vero zaradi strahu, a nekdo zaradi želje po napredovanju. ne moreš tako enostransko govoriti o veri. Preveč površinsko razmišljaš. Moč vere je silna in to energijo lahko uporabiš na razne načine. Tudi nož lahko uporabiš za ubijanje ali rezanje kruha. Stvar ni v nožu, temveč njegovi uporabi.

za spoznanje ne potrebuješ zanikati vero. To je neracionalno. vero moraš uporabiti za pot do spoznanja.

Bog je med drugim tudi to. Pravzaprav je vse Bog. od nas je odvisno, kako bomo Boga prepoznali in spoznali. Gotovo pa ni nečimern striček z brado, ki neprestano nerga in grozi. To je praznoverna predstava za neuke, katere je treba krotiti s palico, sicer bi postali zveri.

Ja, vem, je bilo zelo posplošeno oz. sem govoril o principu verovanja, a to so omejitve pisanja. Bi moral napisati celo knjigo, če bi hotel biti bolj natančen.

 

Izhajam iz tega: če nekdo nekaj spozna, v čem je smisel verjetja? Torej, s spoznanjem lahko odpade vsakršno verjetje, pa naj bo uporabljeno v kakršnikoli namen ali iz kakršnegakoli razloga.

 

Brati tvoje poste je kot bi bral nek učbenik...

He he, vem. Čeprav nimam namena, da tako izpade.

[kapica]

To je to. Okolje nas danes neprestano bombardira in vsi želijo iz nas narediti ovce, katere bodo vlekli za nos. Iz nas hočejo narediti potrošniške robote. Kar stisne me ob histeriji hiperpotrošništva, kateremu smo priča. Nakupujem, torej sem, je nova maksima sodobnosti. Kar precej je potrebno za upor temu bombardiranju. Posebno otroci postajajo vedno bolj odvisni od (M)TV in medijev. Nimajo več astnega razmišljanja, temveč za njih razmišljajo njim namenjeni mediji. To ni dobra popotnica. Vsakdo, ki ni v tem kalupu, pa je že nekaj posebnega. Vsaj misli, da je poseben.

 

 

cist nic narobe si ne misli, kdor si misli, da je nekaj posebnega

Vsak clovk zase je neki posebnega!

sam za vse ocve je pa ta, ki ne sledi kalupu prej cuden kot poseben...

groza, k je tolk tega... poves neki kr si mislis, pa sploh, od "ovc" se noben ne potrud te razumet, bilo-kaj, enostavno izpades (npr.: "eh, ti si cudn...grem si js raj zastonj mobi kupit" (ne, da bi opazu, da je pa zato narocnina tolk bolj draga...itd))

[butl]

Izhajam iz tega: če nekdo nekaj spozna, v čem je smisel verjetja? Torej, s spoznanjem lahko odpade vsakršno verjetje, pa naj bo uporabljeno v kakršnikoli namen ali iz kakršnegakoli razloga.

.

 

Zanimivo.

Človek je bitje, ki ima teh nekaj čutil, ki jih pač ima. Aha, pa sposobnosti svojih možgan ima tudi. In to kar občuti preko svojih čutil in zanalizira in uokviri s pomočjo svojih možgančkov, potem popredalčka v spoznanja. Vse lepo in prav. Hja ampak vsaj dvakrat lahko pride do cele jebe, kajti namreč, zna bit, da mu eno čutilo ne deluje /je lahko slep, je lahko gluh, ne tipa, ne vonja, pa tko.../ ali pač kljub vsemu znanju in sposobnosti njegovih možgančkov, ne uspe uokvirit in popredalčkat določene izkušnje. Kaj sedaj? Nekaj je, spoznanja pa ni? Zanikati? Ali verjeti? Ali vrtnica diši, ali ne diši, jaz pa ne vonjam? Zame vonja ni. Velja. A to pomeni, da vonj ne obstaja ali ga le jaz s svojimi omejenimi čutili ne zaznavam?

Kaj pa v primeru, ko hodiš po robu ceste in te nekdo zgrabi, potegne stran, naslednji hip pa zdrvi avto točno čez mesto, kjer si prej hodil. Ko se obrneš, da bi se rešitelju zahvalil, sto metrov okrog tebe ni nikogar. Kje je tu spoznanje? Kaj sedaj? Zanikati? Ali verjeti? V kaj? In če nimaš nobene take izkušnje?

 

butl

[Alan_New]

Zanimivo.

Človek je bitje, ki ima teh nekaj čutil, ki jih pač ima. Aha, pa sposobnosti svojih možgan ima tudi. In to kar občuti preko svojih čutil in zanalizira in uokviri s pomočjo svojih možgančkov, potem popredalčka v spoznanja. Vse lepo in prav. Hja ampak vsaj dvakrat lahko pride do cele jebe, kajti namreč, zna bit, da mu eno čutilo ne deluje /je lahko slep, je lahko gluh, ne tipa, ne vonja, pa tko.../ ali pač kljub vsemu znanju in sposobnosti njegovih možgančkov, ne uspe uokvirit in popredalčkat določene izkušnje. Kaj sedaj? Nekaj je, spoznanja pa ni? Zanikati? Ali verjeti? Ali vrtnica diši, ali ne diši, jaz pa ne vonjam? Zame vonja ni. Velja. A to pomeni, da vonj ne obstaja ali ga le jaz s svojimi omejenimi čutili ne zaznavam?

Kaj pa v primeru, ko hodiš po robu ceste in te nekdo zgrabi, potegne stran, naslednji hip pa zdrvi avto točno čez mesto, kjer si prej hodil. Ko se obrneš, da bi se rešitelju zahvalil, sto metrov okrog tebe ni nikogar. Kje je tu spoznanje? Kaj sedaj? Zanikati? Ali verjeti? V kaj? In če nimaš nobene take izkušnje?

 

butl

Tudi kar si ti napisal, je zanimivo. Zelo zanimivo.

 

Res je, imamo čutila in predalčkamo s svojim umom. Da nas čutila (lahko) varajo, ne morem nikakor zanikati, ker je to splošno znano dejstvo (če ni, me popravite). Pa tudi sam doživljam tako. Dogaja se mi vsak dan, ker ne ločim nekaterih odtenkov barv -- vidim zeleno, a je rjava; vidim rjavo, a je rdeča. Vsaj tako mi večina ljudi pove in zdaj -- kako naj spoznam, kakšna barva je, če je ne morem zaznati? Naj slepo verjamem večini, da je taka, kot mi oni pravijo? Če gledam samo z fizičnimi očmi oz. natančneje: če se zanašam samo na sliko, ki mi jo sestavijo možgani na podlagi podatkov, ki so prišli vanje preko oči, ki pa v mojem primeru ne zazanavajo prav, ne morem spoznati barve. Lahko pa jo notranje doživim, jo vidim znotraj -- z zavestjo. Kako to zgleda, vam ne znam povedati, pa tudi bi se lahko na veliko razpisal o tem; samo vem, da je tako. V sanjski resničnosti namreč barve ločim in vidim veliko bolj barvito kot v fizični resničnosti.

 

To je tudi odgovor na tvoja vprašanja. Skozi zavest, budno zrenje, po občutenju (ne fizičnem, temveč notranjem) pridejo spoznanja. Redkokdaj taka, da jih potem znamo tudi ubesediti. In tisti, ki to poskušajo, povedo različne besede, stavke; in v večini so si diametralno nasprotni, čeprav govorijo o enaki izkušnji in enakem spoznanju. Besede, torej um, so pač omejene in uma ne moremo celostno uporabiti za sporočiti nekaj, kar je nad njim, nad njegovo zmožnostjo dojemanja. S tako zavestjo bomo vedeli, čeprav verjetno ne takoj tako natančno, kdo ali kaj je tista skrivnostna entiteta ali energija, ki nas je rešila pred avtomobilom.

 

Na fizična čutila se ne moremo zanesti. Moramo pa jih upoštevati, ker nam vseeno ogromno povedo. Praksa pa pokaže ali je res ali ne.

[butl]

In?

 

Kako pa veš, da je ta sanjska resničnost, ki jo ti doživljaš, zavest, budno zrenje, notranje občutenje...ravno to, kar naj bi po tvoje bilo? Kako pa veš, da ni vse skupaj le slepilo ali pač samo popolnoma naravno delovanje nekih kemijskih procesov v tvojem telesu, razložljivih s poznanimi formulami in spoznanja le stranski produkt teh procesov. Nič mističnega in daleč od resnice?

 

Ker verjameš! Ker verjameš, da so to spoznanja..ne glede na to ali imajo kakšno vezo z resničnostjo ali ne. In če jih /tvoja spoznanja/ kakorkoli lahko ponoviš, verjameš še bolj.

 

In zakaj ti gre vera /kogarkoli in kakršnakoli/ tako v nos, saj si ja eden najbolj gorečih vernikov.

 

butl

 

[Alan_New]

In?

 

Kako pa veš, da je ta sanjska resničnost, ki jo ti doživljaš, zavest, budno zrenje, notranje občutenje...ravno to, kar naj bi po tvoje bilo? Kako pa veš, da ni vse skupaj le slepilo ali pač samo popolnoma naravno delovanje nekih kemijskih procesov v tvojem telesu, razložljivih s poznanimi formulami in spoznanja le stranski produkt teh procesov. Nič mističnega in daleč od resnice?

 

Ker verjameš! Ker verjameš, da so to spoznanja..ne glede na to ali imajo kakšno vezo z resničnostjo ali ne. In če jih /tvoja spoznanja/ kakorkoli lahko ponoviš, verjameš še bolj.

 

In zakaj ti gre vera /kogarkoli in kakršnakoli/ tako v nos, saj si ja eden najbolj gorečih vernikov.

 

butl

 

Ko je prisotna zavest, je tudi védenje. Preprosto vem, ne verujem; a ne čudi me, da ti je to tuje in ti zveni kot vera, ker pač takih izkušenj še nisi imel in praktično nimaš pojma, o čem ti govorim. No, pa tudi kaj več ti ne bom povedal, ker te v resnici ne zanima. Označil si me za vernika, ne da bi sploh poštekal, kaj ti sporočam. Torej se lahko stvar tukaj konča. Zate sem vernik in zdaj boš lahko "mirno" živel naprej.

[emanuel]

Govorim o obojem. Človeštvo se mora že enkrat ločiti od ver, ker so samo pravljice. Zahtevajo verjetje, ne pa védenja. Čeprav bo to še dolgo trajalo, a nekje je treba začeti. In ne mislim ver, religij kot vsebin (marsikaj je uporabnega v raznih verah), ampak kot principa verjetja, verovanja v nekaj, zato ker je nekdo rekel tako oz. piše v "svetih" knjigah. Spet se moramo naučiti religioznosti -- pozabili smo na to...

 

Lahko razčleniš, kaj so pravljice, kaj pa je uporabno?

Mam namreč občutek da smatraš vse, česar ne razumeš, za nesmisel. Po principu, če bi mel smisu, bi ti že razumu

Se ti ne zdi to mal nečimrno .

 

Kakor kol, človek pač lahko izven sebe prepozna zgol tisto, kar ima v sebi. To je temeljni princip vere, oziroma razumevanja tistega, kar presega goli rezum. Iz svetlobe lastne duše prepoznati Svetlobo samo.

[emanuel]

Eden izmed takih nesmislov, ki jih po moje Jezus nikakor ni mogel izustiti, glede na to, da je bil revolucionar in za tisti čas duhovno in religiozno nekorekten, je "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega." Se pravi: bodi ubogljiva ovca, plačuj svetemu cesarju, kar mu moraš dati, ker si je gospoda tako zamislila, in daj še Bogu (se pravi sedaj je to RKC) kar njim kao pripada.

Tukaj mi še nis odgovoru; al to pomen, da smatraš, da je RKC Bog. Če ne, potem se "dajte Bogu, kar je Božjega" ne nanaša na plačevanje cerkvi, in sam sebe ispodbijaš.

 

Glede cesarju, kar je cesarjevega, a je po tvoje Jezus učil, da ne smejo plačevat davka cesarju. To je tko anarhističen pogled. Država mora vendar funkcionirati.

 

Označil si me za vernika, ne da bi sploh poštekal, kaj ti sporočam. Torej se lahko stvar tukaj konča. Zate sem vernik in zdaj boš lahko "mirno" živel naprej.

Pri teb ma pa beseda "vernik" očitn zlo negativn pomen

[Alan_New]

Lahko razčleniš, kaj so pravljice, kaj pa je uporabno?

Mam namreč občutek da smatraš vse, česar ne razumeš, za nesmisel. Po principu, če bi mel smisu, bi ti že razumu

Se ti ne zdi to mal nečimrno .

 

Kakor kol, človek pač lahko izven sebe prepozna zgol tisto, kar ima v sebi. To je temeljni princip vere, oziroma razumevanja tistega, kar presega goli rezum. Iz svetlobe lastne duše prepoznati Svetlobo samo.

Vsak mora sam razčleniti in ugotoviti, če ga seveda to zanima. Če povem jaz, sem spet nekdo, ki drugim kao soli pamet.

 

Ni tako, da smatram vse, česar ne razumem, za nesmisel. Če česa ne razumem, povem, da ne razumem, in raziskujem, da bi dojel.

 

"Kakor kol, človek pač lahko izven sebe prepozna zgol tisto, kar ima v sebi." Ja, zgolj prepozna, ne pa spozna. Seveda pa je itak vse že tukaj in zdaj; samo pogledati moramo.

[Alan_New]

Tukaj mi še nis odgovoru; al to pomen, da smatraš, da je RKC Bog. Če ne, potem se "dajte Bogu, kar je Božjega" ne nanaša na plačevanje cerkvi, in sam sebe ispodbijaš.

 

Glede cesarju, kar je cesarjevega, a je po tvoje Jezus učil, da ne smejo plačevat davka cesarju. To je tko anarhističen pogled. Država mora vendar funkcionirati.

Pri teb ma pa beseda "vernik" očitn zlo negativn pomen

Res ti še nisem odgovoril. Ne smatram, da je RKC Bog; to je baje še otroku jasno. Hotel sem povedati tole: RKC se proglaša za božjo namestnico na Zemlji. Če je kaj treba dati kao Bogu, se da Cerkvi, ker oni so posredniki -- tako učijo svoje podanike. Ne smejo se obračati direktno k Bogu, ker potem kaj bi počeli duhovniki? Torej: daš Cerkvi, daš cesarju (državi) in ti ne ostane nič materialnega, razen nekaj mizernega za životarjenje. Zraven te zapolnijo z občutki krivde za skorajda vsako dejanje, da te lažje vodijo, in suženj je praktično popoln.

 

Ne bom trdil, da je Jezus učil, da se cesarju ne plačuje, vendar si upam trditi, da je bil nekoliko anarhističen. Moral je biti, vsi prosvetljeni ljudje so to določene mere, ne morejo drugače. Kako naj priznavajo avtoritete ljudi, ki so na nižji stopnji zavesti kot oni sami? A so morali upoštevati pravila, pa še to ni garancija -- Sokrat je bil zastrupljen, Jezus križan, Buda kamenjan v veliko krajih, Oshoja so zastrupili v Imperiju (ZDA)... in verjetno je primerov še ogromno, a neznanih!

 

Je pa ta stavek zajeban, ker nosi s sabo resnico: res se je treba ves dati Bogu za preobrazbo in novo življenje.

 

No ja, lahko mu rečeš, da je negativen, če že moraš. A moj pristop do vernikov ni negativen: samo bedasto se mi zdi, da kar nekaj verujejo, najbolj pogosto iz strahu ali zaradi tradicije.

 

Naj še jaz vskocim z eno brezvezno ampak resnicno. Se mi je sanjalo, da se mi je lesena lestev, postavljena na podstresje hleva zgoraj, kamor sem hodla vsak drug dan nakrampat seno za krave, premaknila in da sem padla dol, ampak v grozi padanja sem se zbudila v postelji.

Cez mesec dni sem spet sla nakopat seno... Babica, ki me je stalno terala, naj ze grem enkrat, je bla tocno tisti dan panicna, da naj paaaziiim, da ne bom padla z lestve 3 metre dol na beton in si polomla medenice pa ne vem cesa. NIkol prej se ni bala zame, ker sem gibcna. Pa sem ji rekla, naj neha, da pa ja vem, kako in kaj delat, ce ze vse zivljenje seno dol krampam halo, kaj zivcka brezveze...

Brez strahu se zavihtim na lestev in ko priplezam do vrha in se ravno dvigujem, z obema rokama sem se drzala za lestev, z eno nogo sem se stala na njej, drugo nogo sem ze imela v zraku, da stopim preko, se je zgodilo. Lestev se je v trenutku speljala navzdol in v delcku sekunde sem se spomnla sanj, babicinega strahu in hkratno nekaj nepopisnega : obenem s hudim strahom pred poskodbo, ki me je za trenutek ohromil : kot da bi v sebi nenadoma zacutla eno mocno svetlobo...kot da jaz ne bi bila jaz, ampak je ena druga psihicno in fizicno zelo MOCNA recimo Maja vskocila vame in se blazno naglo z rokami ujela za debele hrastove plosce...lestev je padla, jaz pa visela s podstresja, cela in zdrava. Ni me blo vec strah. Kaksno minuto sem samo tiho premisljevala, kako mi je to uspelo v delcku sekunde, kako da se je nenadno pojavla ta moc v meni, da sem dobila moc za takojsnjo reakcijo in resitev.

 

Pol sem poklicala babico, nic panike, bala sem se, da jo zadene kap od tega, ona pa poklicala oceta, mi je prislonil lestev nazaj, mirno sem splezala dol, noge so se mi tresle, ampak nic hujsega, obicni šok pač, po pricakovanju.

 

V glavnem, nekaj je blo, nekaj pac in nerazlozljivo! V adrenalinu pac hitro odreagiras, vse ostalo pa je kao fantazija, bi rekel kdo. Kdo drug pa bi rekel, da je bil angel varuh. Jaz še vedno ne vem. Skoraj se bolj nagibam k angelu, nisem pa prepricana. Seveda nisem nikol navezovala stikov z njimi. Ne verjamem da bi mi ratalo in tudi : kaj mi pa bojo... Ce je bil, je pomagal. Glavno samo to, da se nisem polomla. In kaj vem, kaj mi pravijo fizicna cutila pa moje verjetje. Ko ze govorite o dojemanju ...kaj vem, ce je res bla skrivnostna entiteta ali ne. Kako pa češ to vedet...

 

Mimogrede še tole: pri nas rekdo kdo uporablja lestve za pritrditi. To je napaka. Je boljse, ce so spodaj luknje v betonu, da se ne "spodpelje"

No, mantis, to je to. Če te zanima, kaj je bilo, boš raziskovala in tudi našla odgovor. Lahko bo trajalo leta, desetletja ali pa samo nekaj ur ali minut.

[emanuel]

Naj bom natančnejši. Kanon Nove Zaveze je bil izbran in popravljen. Malo je odvzetega, malo dodanega... V njem se je okrepila krivda Judov in iz Jezusa se je naredil božji sin. Odstranili so se skoraj vsi znaki o Jezusovi človeški naravi in njegovi pripadnosti takratnim običajem. Za Poncija Pilata je zapisano, kot da je nek dobričina. V resnici je bil korumpiran politikant precej okrutnega značaja. O rimski upravi Judeje tistega časa niso edini vir Evangeliji, temveč obstajajo še drugi viri. Rimljani so pač bili silno natančni.

Jasno je, da je krščanstvo že v začetku priznavalo, da je Jezus res Kristus (Mesija, maziljeni, odrešenik), ki ga je obljubljala stara zaveza. Judovski tempel pa ga ni priznal, zato tudi ne vse iz njega izhajajoče šole. To nima zveze z rimskim kultom sonca. Tudi stare krščanske cerkve, ki nimajo veze z rimom - etioptska, sirska, armenska,.. - smatrajo, da je bil Jezus Mesija, ki ga je obljubljala stara zaveza. Tega pač ne moreš razlagat s kultom sonca.

[angie*]

Krščanstvo se bo preoblikovalo v duhovni servis ali pa ne bo preživelo. že sedaj recimo Katoliško cerkev razžira notranja kriza. Ta je tista, ki bo prisilila cerkev, da se prilagodi. Podobno je z ostalimi vejami Krščanstva. .

 

 

Daj mi prosim razlozi kaksna kriza natancno je to po tvojem mnenju iz kje si to izvedel?

[emanuel]

Res ti še nisem odgovoril. Ne smatram, da je RKC Bog; to je baje še otroku jasno. Hotel sem povedati tole: RKC se proglaša za božjo namestnico na Zemlji. Če je kaj treba dati kao Bogu, se da Cerkvi, ker oni so posredniki -- tako učijo svoje podanike.

Se prav, da je potem problem v interpretaciji tega stavka, ne pa v stavku, za katerega si bil prepričan (ne vem, če si še), da je potvorjen.

A maš še kakšen primer?

 

 

No ja, lahko mu rečeš, da je negativen, če že moraš. A moj pristop do vernikov ni negativen: samo bedasto se mi zdi, da kar nekaj verujejo, najbolj pogosto iz strahu ali zaradi tradicije.

Ja, tud to se dogaja. Ampak ne moreš pol vse ocenjevat po tem.

[angie*]

Na cist vsakam forumu lahko beres en folk, ki se ima za vsevedne pa komentira RKC, pa vsi se majo za blazno pametne.

Ampak, nekaj pa ne razumem: od kje dobite vse to znanje? Berete kake knjige, clanke,.. ce jih mi rposim povejte svoje vire, ker tut jaz bi rada vedela to kar "veste" vi.

[butl]

Ko je prisotna zavest, je tudi védenje. Preprosto vem, ne verujem; a ne čudi me, da ti je to tuje in ti zveni kot vera, ker pač takih izkušenj še nisi imel in praktično nimaš pojma, o čem ti govorim. No, pa tudi kaj več ti ne bom povedal, ker te v resnici ne zanima. Označil si me za vernika, ne da bi sploh poštekal, kaj ti sporočam. Torej se lahko stvar tukaj konča. Zate sem vernik in zdaj boš lahko "mirno" živel naprej.

 

Dragi Alan New

 

Se ti globoko oproščam in posipam s pepelom /bukovim, ker je baje bukov pepel zelo dober za rast/ ker sem si drznil napisati, kako te vidim jaz...kot vernika.

Mogoče so vzrok takemu videnju ravno izkušnje, ki jih imam. Ali me zanima v resnici, kar si govoril, ali imam tudi praktično kaj pojma in ali so moje izkušnje takšne, pa ti ne moreš vedeti. Lahko pa verjameš, to pa. Šment...spet vera.

 

Lep dan ti želim

 

butl

[alef]

Ko je prisotna zavest, je tudi védenje. Preprosto vem, ne verujem; a ne čudi me, da ti je to tuje in ti zveni kot vera, ker pač takih izkušenj še nisi imel in praktično nimaš pojma, o čem ti govorim. No, pa tudi kaj več ti ne bom povedal, ker te v resnici ne zanima. Označil si me za vernika, ne da bi sploh poštekal, kaj ti sporočam. Torej se lahko stvar tukaj konča. Zate sem vernik in zdaj boš lahko "mirno" živel naprej.

 

In kaj je razlika med VEM in VERUJEM?

Z "verujem" ne mislim tiste slepe vere v nek nauk.

Ku sem kot mulc hodil k verouku(ker sem MORAL) sem nekoč za neko stvar vprašal ZAKAJ?

V odgovor sem dobil ZATO in klofuto.

Od nas so ZAHTEVALI samo slepo sprejemanje in sledenje nauku.

Kako jaz vidim verovanje sem že zapisal

Kot proces, ne kot neko stanje

In zame razlike med VEM in VERUJEM ni